Matej Grošelj
Sedanja sestava državnega zbora prvič po letu 2008 zaključuje celoten štiriletni mandat. Poslanci so v tem času ustoličili dva predsednika vlade. Potem ko je Marjan Šarec po letu in pol vladanja zaradi pomanjkanja glasov v državnem zboru odstopil kot premier, manjšinsko koalicijo Janeza Janše pri življenju ohranja podpora iz zavezniškega dela opozicije, ki združuje poslance Desusa in SNS. Dogajanje v parlamentu so v zadnjih štirih letih zaznamovali pretresi znotraj poslanskih skupin in prelomljene obljube dveh strank, ki sta delovali v nasprotju z zavezami pred volitvami. Račun za (ne)opravljeno delo bodo strankam natanko čez mesec dni izstavili volivci.
Doslej 95 prestopov poslancev
V slovenskem parlamentu velja običajna praksa, da poslanci pogosto prestopajo med poslanskimi skupinami. V tridesetletni zgodovini parlamentarne demokracije je bilo skupaj 95 prestopov, kar pomeni, da so poslanci mimo volje ljudstva iz različnih razlogov nenehno spreminjali strukturo državnega zbora. V tem mandatu se je zgodilo enajst prestopov, dvakrat več jih je bilo v prvem sklicu parlamenta med letoma 1992 in 1996. Ob tem se porajajo vprašanja, ali poslanci z zamenjavo strankarskih barv v času mandata izigrajo svoje volivce. Podobno pereča vprašanja se pojavijo, ko politično smer nenadoma spremeni parlamentarna stranka in s tem vpliva na sestavo vlade. Odločitve poslancev ščiti ustava z določilom, da so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila, kar pomeni, da lahko glasujejo v nasprotju s stališči stranke, prek katere so se prebili do službe v parlamentu.
11
prestopov se je zgodilo v tem mandatu
Največji poraženki aktualnega sklica parlamenta sta stranki Konkretno (prej SMC) in Desus, ki ju raziskave javnega mnenja že dolgo ne zaznavajo več kot resni politični opciji. Obe stranki sta se pred volitvami 2018 zavezali, da ne bosta šli v koalicijo z relativno zmagovalko SDS, vendar sta v manj kot dveh letih prelomili obljubo. Potem ko je Zdravko Počivalšek na čelu SMC nasledil Mira Cerarja, Karla Erjavca pa je na predsedniškem položaju stranke upokojencev nadomestila Aleksandra Pivec, sta se stranki brez zadržkov priključili tretji Janševi vladi. Tej potezi so sledili pretresi znotraj obeh strank. Če je bila SMC leta 2014 vodilna politična sila s 36 poslanci, je na volitvah 2018 ostala samo še z deseterico poslancev. Poslansko skupino Konkretno pred zaključkom mandata predstavljajo zgolj še štirje poslanci. Od začetka mandata so jo po vrsti zapustili Milan Brglez, Jani Möderndorfer, Gregor Židan, Igor Zorčič, Branislav Rajić, Janja Sluga in Mateja Udovč. Skoraj vsi so odšli zaradi razočaranja nad odločitvami vrha stranke.
Potem ko je SMC spremenila politično usmeritev in pokurila bonuse iz šampionskih časov, se je stranka odločila za spremembo imena in povezovanje s štirimi večinoma desnosredinskimi strankami za nastop na letošnjih volitvah. Ker bi se Konkretno v primeru samostojne poti poslovila od parlamenta, se želi v hram demokracije prebiti na skupni listi gibanja Povežimo Slovenijo, ki v prvih vrstah združuje sedanje in nekdanje Janševe zaveznike, kot so Marjan Podobnik, Andrej Čuš in Franc Kangler. Gre za tipičen primer boja za politično preživetje stranke, ki se je po hitrem vzponu nekoč predstavljala kot moralni kompas, potem pa je po številnih spremembah znotraj stranke ostala brez širokega bazena volivcev in pristala na političnem obrobju.
Ljubo Jasnič se opravičuje volivcem
Tudi Desus, ki je od leta 1996 sodeloval v vsaki vladi, je po razprtijah znotraj stranke na robu preživetja. Čeprav sta izvršni odbor in svet stranke decembra 2020 odločila, da Desus ne bo več član koalicije pod vodstvom SDS, je četverica poslancev ob glasovanjih v državnem zboru praviloma delovala v nasprotju z odločitvami organov stranke. Podpora vladnim odločitvam jim je omogočila ohranitev poslanskih statusov do konca mandata. Edini odhod iz poslanske skupine se je zgodil pred letom dni, ko je Jurij Lep postal nepovezani poslanec. Na prihodnjih volitvah se bo tako kot Janja Sluga preizkusil na listi Gibanja Svoboda. Roberta Polnarja so lani izključili iz stranke Desus, a je vseeno ostal član poslanske skupine, ker mu to dovoljuje zakonodaja. Na aprilske volitve se podaja s SNS.
Vlada se hvali z dosežki
Premier Janez Janša je skupaj s podpredsednikoma vlade Matejem Toninom in Zdravkom Počivalškom na Brdu pri Kranju izpostavil dosežke manjšinske vlade v odhajanju. Janša pravi, da vrednost aktivnih investicij po občinah znaša skoraj osem milijard evrov, kar je po njegovi oceni "največji investicijski zagon, ki ga je bila Slovenija sposobna kdajkoli zagnati". Napovedal je gradnjo vrtcev, šol, športnih dvoran, domov za starejše, bolnišnic, zdravstvenih domov, cest, vodovodnih in kanalizacijskih omrežij, drugi blok nuklearke … Tonin je poudaril nizko brezposelnost, Počivalšek pa je omenil, da se je izplačala strategija vlaganja v ljudi in podjetja. Po njegovem mnenju je vlada najprej skrbela za življenja in zdravje ljudi.
V začetku leta je iz stranke izstopil Branko Simonovič, a je tako kot Polnar ostal član poslanske skupine Desus. Na volitvah bo nastopal na listi stranke Naša dežela pod vodstvom Aleksandre Pivec, vendar zaradi nepriljubljenosti ne bo kandidiral v domači Izoli, ampak v Kočevju. Spomnimo, da bo zaradi nedavno spremenjene zakonodaje lahko legaliziral svojo črno gradnjo v Semedeli nad Koprom. Ker je gradbeni zakon pripravljala odvetniška pisarna Neffat, ki zastopa tudi Simonoviča, je zadevo pod drobnogled vzela Komisija za preprečevanje korupcije. Vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša in poslanec Ivan Hršak sta se medtem odločila za upokojitev po koncu mandata, predsednik Ljubo Jasnič pa se volivcem opravičuje za neresno držo stranke v zadnjih štirih letih. Potem ko je propadla ideja za skupni nastop na volitvah s stranko Lide, ki jo vodi Igor Zorčič, se Desus na volitve podaja samostojno in upa na čudežni preboj v parlament.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
