Nekdanja slovenska agentka v arbitraži o meji s Hrvaško Simona Drenik je danes za Televizijo Slovenija ocenila, da gre pri obuditvi prisluškovalne afere, povezane z arbitražo, za politizacijo. Presenečena je, da je predsednik komisije DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Matej Tonin (NSi) po sredini seji za zaprtimi vrati dejal, da se pričanje bivših direktorjev Sove Andreja Rupnika in Zorana Klemenčiča ne sklada z njenim. Tako kot v sredo je nekdanja agentka v arbitraži o meji s Hrvaško za Dnevnik Televizije Slovenija povedala, da je na seji Knovsa odgovarjala na vprašanja v skladu z njegovim mandatom. Poudarila je še, da je bila v času prisluhov njenim pogovorom s takratnim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem prepričana, da je bila dovolj zaščitena, a da danes na vse gleda drugače. "Danes bi ravnali drugače," je rekla. "Gotovo, o tem sem prepričana, Slovenija ni bila edina stranka, ki je bila vključena v takšno ex-parte komunikacijo, seveda pa neposrednih dokazov za to ni," je povedala.
Po njenih besedah se je za Slovenijo v pravnem smislu ta zgodba končala, tako kot je bilo zastavljeno. "Vmes je sicer bil ta procesni zaplet, v katerem pa je arbitražno sodišče jasno odločilo, da gre za neki prekršek, napako, vendar pa ta ni bistvena in ni ogrozila nadaljevanja postopka," je rekla za Televizijo Slovenija. "Mislim, da smo lahko tudi zadovoljni, da je Slovenija uspela s svojo argumentacijo. Nenazadnje mislim, da se tega zaveda tudi Hrvaška," je povedala Drenikova. Hrvaška namreč po njenih besedah kljub očitkom o kompromitaciji postopka in o ničnosti arbitražnega postopka, ni izkoristila vseh postopkov, ki so ji pravno na razpolago. "Mislim, da so vedeli, da ne bi bili uspešni," je izpostavila. Po njeni oceni je arbitražna sodba "zelo korektna". V Sloveniji da je potekala razprava, ali bo dobila dve tretjini ali eno tretjino Piranskega zaliva, na koncu pa je dobila okoli 80 odstotkov. Poleg tega je status voda notranje morske vode. "Takšnega statusa Piranski zaliv ne bi imel niti po sporazumu Drnovšek-Račan," je dejala. Pozneje je v oddaji Tarča izrazila prepričanje, da bi Hrvaška v vsakem primeru našla razlog, da ne izvrši razsodbe arbitražnega sodišča, ki ji ne bi bila popolnoma v korist. "V mednarodnem pravu namreč ni izvršbe, ni prisile za spoštovanje mednarodnega prava," je pojasnila. Ob tem je spomnila na druge mednarodnopravne obveznosti Hrvaške - od sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), do memoranduma iz Mokric, vprašanj v zvezi z nasledstvenim sporazumom, odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. "Tisti, ki je mislil, da bo Hrvaška zlahka izvršila arbitražno razsodbo, ni bil pozoren na pretekla ravnanja Hrvaške."
