Sindikati javnega sektorja želijo višji regres

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
16.06.2020 06:00

Čeprav so z majsko plačo javni uslužbenci prejeli tudi regres za letni dopust v višini minimalne plače, bodo na pogajanjih sindikati zahtevali, da vsi prejmejo 1050 evrov regresa.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ministra za javno upravo Boštjana Koritnika čakajo težki pogovori s sindikati. 
BOBO

Sindikati javnega sektorja in člani vladne pogajalske skupine se bodo jutri srečali prvič, odkar ministrstvo za javno upravo vodi Boštjan Koritnik. Na dnevnem redu srečanja je poleg dodatkov, ki so javnim uslužbencem po določenih kriterijih pripadli v času epidemije, na zahtevo sindikatov tudi regres za letni dopust. Čeprav so javni uslužbenci v tem mesecu že dobili izplačan regres, in sicer vsi v višini bruto minimalne plače, 940 evrov, bodo sindikati družno zahtevali, da država v javnem sektorju izplača višji regres. Sindikalni predlog je 1050 evrov neto za vse javne uslužbence. "Regres je pravica iz delovnega razmerja, o kateri smo se z vlado vedno usklajevali. Včasih se res nismo uskladili o višini regresa, a smo se o njej vedno pogajali," pravi vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.
Tema pogovora pa bo tudi izplačilo dodatkov v času epidemije. Znano je, da se sindikati ne strinjajo s pojasnilom komisije za razlago kolektivne pogodbe, po kateri so predstojniki tisti, ki določajo, kdo in za kolikšen del delovnega časa je upravičen do dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi. Sindikati so prepričani, da bi morali dodatek dobiti vsi, ki so v času epidemije delali, zato so že napovedali tožbe. Na tokratnih pogovorih naj bi jih vladna pogajalska stran seznanila z zneski izplačil po posameznih resorjih, medtem ko sindikati terjajo podrobnejše podatke.
Veliko vprašanj pa imajo tudi glede tako imenovanega korona dodatka po interventnem zakonu, do katerega so bili upravičeni javni uslužbenci in funkcionarji, ki so bili bodisi izpostavljeni nevarnosti okužbe bodisi so bili preobremenjeni. Medtem ko je vlada konec aprila obseg sredstev določila le ta marec in april, in sicer na mesečni ravni 39,2 milijona evrov, je za maj sredstva določila šele prejšnji teden. In sicer zgolj za zdravstvo in socialno varstvo skupaj 8,2 milijona evrov. "Nedopustno je, da so iz kroga upravičencev izpustili šolstvo, saj so predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) jasno povedali, da se z vračanjem učiteljev in otrok v šole veča nevarnost za širjenje okužbe," pravi vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki želi jasne odgovore, zakaj so bili zaposleni izločeni iz kroga upravičencev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta