Delodajalske organizacije ostro nasprotujejo obravnavi višine minimalne plače in novemu izračunu minimalnih življenjskih stroškov v državnem zboru. Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so že pred dnevi na predsednico parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Evo Irgl naslovili javno pismo, v katerem so opozorili, da je minimalna plača stvar dogovora med socialnimi partnerji, torej delodajalci, sindikati in vlado.
Če pa ni socialnega dialoga
Ti so svoje argumente običajno predstavljali na sejah Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), a ker socialnega dialoga ni, se je na zahtevo Socialnih demokratov (SD) razprava o dvigu minimalne plače v prihodnjem letu znašla na nujni seji odbora državnega zbora. V SD predlagajo ministru za delo Janezu Ciglerju Kralju, da naj ugotovi novo višino minimalnih življenjskih stroškov, ki so podlaga za ustrezno določitev minimalne plače. Na podlagi teh pa pripravi predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, po kateri bi se minimalni življenjski stroški izračunali do novembra v vsakem tekočem koledarskem letu, in ne na šest let kot zdaj. Predlagajo tudi, da bi minimalno plačo v letu 2022 dvignili na višino 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. Mimogrede, v osnutku svojega volilnega programa v SD med drugim predlagajo dvig minimalne plače na vsaj 800 evrov neto.
Delodajalci pa kljub blokadi delovanja Ekonomsko-socialnega sveta vztrajajo, da ključna kategorija določanja stroškov dela v gospodarstvu - to je minimalna plača - ne sme biti prepuščena političnemu odločanju, ampak mora znova postati del dogovora socialnih partnerjev in ministrstva za delo. Ob tem so tudi spomnili, da je bil že zdaj veljavni zakon o minimalni plači leta 2018 sprejet neusklajen med socialnimi partnerji in "je pustil negativne posledice na socialnem dialogu in predvsem v gospodarstvu". Novela je namreč zvišala minimalno plačo, iz nje izvzela dodatke ter vzpostavila novo formulo njenega izračuna, po kateri je plača omejena tako navzgor kot navzdol oziroma najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški. Pri določitvi višine minimalne plače se sicer upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarska rast. Zahtevo sindikatov po dvigu minimalne plače v letu 2022 pa štejejo za provokacijo. Napovedali so tudi, da bodo sejo odbora bojkotirali.
Cene življenjskih potrebščin rastejo
In kaj zahtevajo sindikati? "Upoštevaje okrevanje gospodarstva, podatke o napovedani rasti cen življenjskih potrebščin in druge kazalnike, ki so podlaga za redno uskladitev zneska minimalne plače", in tudi "iz razloga trenutno veljavnega prenizkega zneska minimalnih življenjskih stroškov v višini 613,41 evra" pozivajo, da se znesek minimalne plače prihodnjega januarja poviša s 1024,24 na 1133,35 evra bruto oziroma za 10,65 odstotka. Zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov, opravljen v letu 2017 na podlagi podatkov iz let 2016 in 2015, namreč ne odraža več realnega zneska, saj bi moral biti ta ob ponovnem izračunu že zgolj zaradi upoštevanja povišanja cen v vmesnem obdobju višji. Stopnja inflacije v obdobju od začetka januarja 2017 do konca decembra 2020 je namreč 3,9 odstotka. Zgolj ob upoštevanju letne inflacije v opazovanem obdobju bi znesek minimalnih življenjskih stroškov danes moral znašati najmanj 637,33 evra, neto znesek minimalne plače pa 764,80 evra oziroma 1078,74 evra bruto, pojasnjujejo v ZSSS.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
