Še vroč rebalans proračuna za letošnje leto, saj ga je vlada sprejela le dan prej, ima tudi že oceno ekonomsko socialnega sveta. Sindikati so ga včeraj pohvalili, saj bo vlada z njim po nekaj gospodarsko cvetočih letih začela pospravljati dolg do tistih, ki so jih varčevalni ukrepi najbolj zadeli. Delodajalci pa nad toliko višjo proračunsko porabo tudi niso imeli posebnih pripomb. A so vseeno pričakovali, zlasti v GZS, da bo država več privarčevala in bo bolj previdna pri trošenju.
ZSSS: Prav je, da rast občutijo tudi prebivalci
Oceno več kot deset milijard evrov bodočih prihodkov in za 193 milijonov evrov nižjih izdatkov, ki naj bi jih za slabe čase dali letos na stran kot proračunski presežek, je Večeru zaupala izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje. Rebalans je pozitiven, je rekla, saj v največjem sindikatu pozdravljajo sprostitev varčevalnih ukrepov in popravo socialnih krivic, ki so nastale v času krize. "Visoko gospodarsko rast imamo že zadnjih nekaj let in prav je, da njene učinke občutijo tudi prebivalci Slovenije," je dejala Pojetova. Rebalans je pozitiven tudi zato, ker bo država ustvarila kar 193,6 milijona evrov presežka, še predlani so načrtovali, da bo presežka zgolj 53 milijonov evrov, zdaj ga bo več in "dobro je, da dajemo na stran za težje čase, če bodo prišli". Dobra plat medalje tega rebalansa je tudi več denarja tako za plače kot za socialo ter obenem za investicije, za raziskave in razvoj ter izobraževanje. "Zaradi višjih državnih izdatkov se bo povečala domača potrošnja, k rasti bruto domačega proizvoda bodo prispevale tudi naložbe," je bila prepričana Pojetova.
Ne izvemo, kam bo šel denar
Mitja Gaspari, nekdanji guverner Banke Slovenije in finančni minister v nekaj vladah: "Bolj kot to, ali je v proračunu nekaj deset milijonov evrov več ali manj za konsolidacijo javnih financ, me skrbi to, da proračun ne odraža vladine srednjeročne orientacije. Še zmeraj imamo indeksiran proračun oziroma nas zanima samo, za kaj smo dali malo več ali manj denarja. Vzneseno se pogovarjamo o 200 milijonih evrov več za znanost, za kaj bodo v znanosti ta denar porabili, pa ne zvemo. Tudi kakšni bosta zdravstvena in pokojninska reforma, da bosta ekonomsko učinkoviti in javnofinančno vzdržni, ne zvemo. Ker proračun ne vsebuje resne usmeritve, kako naprej, pa tudi nimamo odgovorov, kaj bomo naredili, ko nas bo za ovinkom pričalo nekaj, na kar ne bomo pripravljeni."
Delodajalci pa ...
Pa delodajalska stran? Generalni sekretar združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Igor Antauer pravi: "Če je denar, ni narobe, da se ga da za tisto, za kar ga do zdaj ni bilo. Tudi za socialo, tudi za dvig plač v javnem sektorju in podobno. Skrbi pa me, da proračun še vedno ni razvojno usmerjen. Ocenjujem, da je premalo investicij, ki bodo omogočale normalno delovanje tudi v spremenjenih gospodarskih okoliščinah."
V GZS so bili zadovoljni z napovedanim zniževanjem javnega dolga. Vlado so spomnili, da jo Fiskalni svet opozarja na za 270 milijonov evrov previsoke izdatke, zaradi česar krši fiskalno pravilo. Sporočili so ji tudi, da ne verjamejo, da se bo domača potrošnja krepila, saj se varčevanje prebivalstva povečuje, varčevanje pa ne prispeva k rasti porabe.
Če je denar, ni narobe, da gre tudi v plače. Kaj pa razvoj?
