Tina Recek
Od sedmega aprila bo prepovedano tržiti živila z več kot dvema gramoma industrijsko dodanih transmaščob na 100 gramov maščob. Uvedba pravilnika o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih, ki to predpisuje, pomeni zelo pomemben korak na področju varovanja javnega zdravja. Za izhodišče pravilnika je bil uporabljen danski model. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pravi, da smo pri nas šli še korak naprej - na Danskem omejitve namreč veljajo le za živila, ki so naprodaj potrošnikom, v Sloveniji pa tudi za živila v veleprodaji. Tako se bo bistveno tudi zmanjšala možnost, da bi manj ozaveščeni proizvajalci živil pri proizvodnji še naprej uporabljali ceneno, delno hidrogenirano maščobo. Na vprašanje, ali pravilnik prepozno prihaja v veljavo, sogovornik odgovori: "Bolje pozno kot nikoli. Ukrepa bi bili seveda veseli že pred leti, a potreben je tudi danes. Je pa v Sloveniji uveljavljen pravilnik zdaj poseben tudi v svetovnem merilu, saj je najstrožji na svetu."
Od sedmega aprila bo prepovedano tržiti živila z več kot dvema gramoma industrijsko dodanih transmaščob na 100 gramov maščob.
Zadnje vzorčenje živil so izvedli konec preteklega leta. V polovici odvzetih vzorcev rogljičkov so našli preko šest odstotkov transmaščobnih kislin.
Na Danskem denimo omejitve namreč veljajo le za živila, ki so naprodaj potrošnikom, v Sloveniji pa tudi za živila v veleprodaji.
Resen dejavnik tveganja
Po mnenju Urške Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) bo ukrep imel največji vpliv na prehransko manj ugodna živila, kot so slaščice, prigrizki, piškoti, keksi, ocvrta hrana, hitra hrana. Ker pa našteta živila pogosto vsebujejo tudi visok delež manj zaželenih hranil (nasičenih maščob, sladkorja, soli), zato ne glede na ta ukrep svetuje njihovo manj pogosto uživanje v majhnih količinah ter v kombinaciji s priporočenimi in zdravju koristnimi živili. V nadaljevanju sogovornica naniza nekatere negativne vplive transmaščob oziroma transmaščobnih kislin. Transmaščobe motijo presnovo maščob, vplivajo na razmerje med dobrim in slabim holesterolom (slabega povečujejo in dobrega znižujejo). Zaradi strukturnih lastnosti se transmaščobe veliko lažje vežejo na stene žil in so resen dejavnik tveganja za razvoj kroničnih srčno-žilnih bolezni in kapi. Tveganje je po nekaterih ocenah celo desetkrat večje kot v primeru uživanja pretežno nasičenih maščob (maščoba v mesu, maslo, kokosova maščoba). Vse več raziskav pa nakazuje tudi možnost njihovega vpliva na razvoj nekaterih vrst raka (na primer rak dojke pri ženskah v predmenopavzi), tudi nevroloških motenj, bolezni oči, sladkorne bolezni tipa II, debelosti, bolezni jeter.
Od 800 do 15 tisoč evrov denarne kazni
Nadzor nad vsebnostjo transmaščob v živilih bo izvajala Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Nadzorovati bo začela po 7. aprilu v živilskih trgovinah, pekarnah, slaščičarnah, restavracijah. Če bo ugotovila, da je kršitelj dal na trg živilo, ki ni v skladu z dovoljeno vsebnostjo transmaščob, bo v tem primeru pravno osebo kaznovala z globo od 2000 do 15.000 evrov, samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa od 800 do 12.000 evrov.
Že 15 let brez transmaščob
Potrebo po strogi zakonodaji na tem področju potrjujejo rezultati raziskovalnega projekta Transmaščobe v živilih, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko, pri njem pa sodelujejo še ljubljanska biotehniška fakulteta, NIJZ, UKC Ljubljana in Institut Jožef Stefan. Zadnje vzorčenje živil so izvedli konec preteklega leta. Med drugim so na biotehniški fakulteti analizirali deset vzorcev rogljičkov, kupljenih na več lokacijah v osrednji Sloveniji, Štajerski in Goriški. V polovici odvzetih vzorcev rogljičkov so našli preko šest odstotkov transmaščobnih kislin, medtem ko, kot že rečeno, jih bo novi pravilnik dovoljeval največ dva odstotka.
Kaj so transmaščobe?
Transnenasičene maščobne kisline ali transmaščobe pridobivajo umetno, z delnim hidrogeniranjem (dodajanjem molekul vodika na dvojne vezi med atomi ogljika) rastlinskih maščob. Praviloma jih srečamo v predelanih izdelkih, katerim proizvajalci tako izboljšujejo aromo, videz in daljšajo rok uporabnosti.
Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasnjuje, da od uveljavitve zakonodaje v Sloveniji pričakujejo, da transmaščobnim kislinam ne bomo več izpostavljeni, zaradi česar pozornosti temu ni treba posvečati. Seveda pa to velja le za Slovenijo. Zato svetuje, naj bodo potrošniki še vedno pozorni na vsebnost delno hidrogeniranih maščob v izdelkih, ki jih kupujejo, ko so na primer na počitnicah v tujini. Kot so bili obveščeni, so se proizvajalci iz držav nekdanje Jugoslavije glede vsebnosti transmaščobnih kislin prilagodili le slovenskemu trgu.
Čim manj ocvrtih jedi
Včasih je veljajo, da je največ transmaščobnih kislin prisotnih v margarinah in rastlinski masti. A, kot pravi Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, najnovejše ugotovitve kažejo, da margarine na trgovskih policah v Sloveniji transmaščob skoraj ne vsebujejo več. Nasprotno pa so bile znatne količine transmaščob najdene v približno tretjini trdih rastlinskih maščob, ki jih uporabljajo nosilci živilske dejavnosti pri proizvodnji živil, predvsem pekarne in slaščičarne. Te delno hidrogenirane rastlinske maščobe se najbolj pogosto pojavljajo v piškotih in sladicah, prigrizkih, pekovskih izdelkih. Transmaščobe nastanejo tudi pri dalj časa trajajočem segrevanju rastlinskega olja na višjih temperaturah, na primer pri cvrtju.
