Damijan Toplak
Z nedavno spremenjeno zakonodajo je omogočeno, da bodo letošnji regresi za letni dopust do zneska povprečne bruto plače v Sloveniji - marca je bilo to 1752,34 evra - povsem neobdavčeni z dohodnino. Že prej se do zneska 70 odstotkov povprečne bruto plače niso plačevali niti prispevki za socialno varnost. Če se torej vaš delodajalec odloči, da vam bo do konca junija izplačal 1750 evrov bruto regresa, boste prav tolikšen (neto) znesek prejeli na svoj transakcijski račun. Veliko delodajalcev sledi temu - ali še bo - da do konca junija, ko poteče zakonski rok za izplačilo regresa, letos svojim zaposlenim za regres nameni višje zneske, kajti tako jih bolj finančno stimulira, kot bi jih z redno plačo ali nagrado iz poslovne uspešnosti ob koncu poslovnega leta.
V GZS za davčno razbremenitev dela
"Razbremenitev regresa dohodnine in socialnih prispevkov do višine povprečne plače je en korak v smeri razbremenitve stroškov dela. Tako kot uvedba ugodnejše obravnave nagrade za poslovno uspešnost, dvig dodatne splošne olajšave in linearnost dohodnine pri nizkih plačah," odgovarja mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, kjer so že predlani takratno vlado spodbujali, da se razbremeni regres in da bi se dvignili neto prejemki zaposlenih. K temu so spodbujali tudi sedanjo vlado, da pripravi vse, da bi bilo mogoče višji regres izplačati že letos. Tudi zato so na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) predlagali in podprli prioritetno davčno razbremenitev regresa za letni dopust (prosto dohodnine in socialnih prispevkov v višini povprečne plače), kar so podprli vsi socialni partnerji.
Tudi podjetja, ki ne izplačajo regresa
"Popolna razbremenitev regresa za letni dopust - tako na strani dohodnine kot prispevkov za socialno varnost - bo imela vpliv na povišanje zneskov regresa, ki jih podjetja izplačujejo. V nekaterih podjetjih so se že odločili za izplačilo regresa za letni dopust v maksimalnem znesku, ki je še razbremenjen, v nekaterih, za katera smo pričakovali višja izplačila, do zvišanj ni prišlo. Analize za pretekla leta kažejo, da je večina (skoraj 62 odstotkov) zaposlenih prejela regres v višini od minimalne plače do 70 odstotkov povprečne plače, od 70 do 100 odstotkov povprečne plače pa zgolj desetina zaposlenih," pojasni mag. Andreja Poje, pri ZSSS izvršna sekretarka za ekonomsko področje in enake možnosti.
Razbremenitev srednjega razreda
"V ZSSS od vlade zahtevamo, da se razbremenijo plače in povišajo neto plače srednjega razreda, ki ga je kriza najbolj prizadela. Želimo, da se razbremenijo in povišajo neto plače zaposlenih, ki prejemajo 80 do 200 odstotkov mediane plač v Sloveniji. Predlog popravljene lestvice za dohodnino še pričakujemo od ministrstva za finance. Vlada je v prvotnem predlogu predlagala razbremenitev nagrad iz naslova uspešnosti poslovanja v višini 200 odstotkov povprečne plače do leta 2022. V ZSSS smo vrsto let zahtevali razbremenitev nagrad iz naslova uspešnosti poslovanja in pozdravljamo zdaj uveljavljeno razbremenitev v višini 100 odstotkov povprečne plače. Ministrstvo za finance smo opozorili, da ne podpiramo nadaljnjega razbremenjevanja, saj bi lahko prišlo do prelivanja iz davčno manj ugodno obravnavanih prejemkov (plače) v davčno ugodneje obravnavane prejemke (13. plača, regres za letni dopust). Posameznik, prejemnik minimalne plače, bi lahko bil upravičen do 4230 evrov z davki ali prispevki razbremenjenega dohodka, kar predstavlja skoraj 30 do 40 odstotkov njegovega letnega zaslužka iz plač. Opozorili smo na veliko nevarnost, da bi delodajalci začeli prelivati tako redne uskladitve plač kot delovno uspešnost v te davčno ugodneje obravnavane dohodke, kar bi imelo slab vpliv na plače posameznikov, njihove pokojnine v prihodnosti in tudi na prihodke ZPIZ in ZZZS," zaključi Andreja Poje.
