Starši morajo zdaj prepričljivo pojasniti svoj pravni interes. Za njih je nesprejemljivo, da šolanje na daljavo traja več kot pet mesecev, moti pa jih tudi, da pristojni v tem času, ko se epidemiološka slika ne izboljšuje, niso izoblikovali primernega in manj invazivnega koncepta šolanja. Ob tem so poudarili pomen šolanja in izobraževanja v živo, ker je po njihovi oceni to pomembno za socialni razvoj otrok in kakovost izobraževanja.
Vladi tudi očitajo, da poleg izobraževanja na daljavo ni omogočila nobene druge alternative, kot je denimo delitev šolskih razredov na manjše skupine, v okviru katerih bi lahko ohranjali priporočeno razdaljo, izvedbo turnusnega izobraževanja ali izjemoma en teden izobraževanje v šoli, en teden pa doma.
Učitelji vsebine, ki jih učencem podajajo na daljavo, skrčili
Po mnenju staršev v času izobraževanja na daljavo ni omogočeno obiskovanje dodatnega pouka, ki ga nekateri učenci nujno potrebujejo za doseganje zahtevne ravni znanja. Prav tako ni omogočena izvedba različnih krožkov, ki omogočajo skladen umski in gibalni razvoj otrok ter na pomemben način pomagajo otrokom pri razvoju socialni spretnosti in veščin.
"Tudi sicer izobraževanja na daljavo zaradi izostanka za otroke nujno potrebnih socialnih stikov otrokom povzroča zelo veliko škodo. Po mnenju strokovnjakov se različne težave pojavljajo tudi pri otrocih, ki prej duševnih ali čustvenih težav niso imeli," je zapisala skupina staršev.
Ocenili so tudi, da trpi tudi izobraževalni proces kot tak, saj so učitelji, da bi zagotovili, da bodo pouku na daljavo lahko sledili tudi manj uspešni učenci, vsebine, ki jih učencem podajajo na daljavo, skrčili. Kljub temu ugotavljajo, da vsi učenci vsebin doma ne uspejo ustrezno predelati. Tako jim bo ob vrniti v šolske klopi poleg tekočega šolskega dela ostajalo tudi delo za nazaj, da bodo nadomestili vsebine, ki so jih zaradi njihove neprimernosti za pouk na daljavo izpuščali, ter delo z učenci, ki kljub vsemu na daljavo niso dobili usvojili vsebin.
Vzgojno-izobraževalni zavodi zaradi epidemije zaprti od 26. oktobra
Po navedbah staršev otroci prav tako nimajo zagotovljene vzgoje in izobraževanja v kakovosti, kot bi bila zagotovljena, če bi se pouk izvajajo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, saj starši pogosti niso strokovno usposobljeni za pouk v osnovni šoli. Zato med otroci, ki se izobražujejo od doma, nastajajo neenakosti zaradi različnih danostih v družinah.
Ustavno sodišče bo najprej presojalo, ali bo pobudo sprejelo v obravnavo.
Vzgojno-izobraževalni zavodi so zaradi epidemije zaprti od 26. oktobra, od takrat pa pouk poteka na daljavo. Ustavno sodišče je decembra lani zadržalo izvrševanje odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami. Vladi je tako naložilo, da najpozneje 4. januarja omogoči začetek izvajanja programov za otroke s posebnimi potrebami. To pa ne pomeni, da morajo delati na enak način kot v normalnih razmerah. Šolanje otrok s posebnimi potrebami je tako steklo 5. januarja.
