Na današnji skupščini Petrola, ki se je zaradi registracije več delničarjev, kot so jih pričakovali, začela z zamudo, je namestnik predsednice nadzornega sveta Sašo Berger dejal, da je nekdanja uprava Petrola pod vodstvom Tomaža Berločnika izgubila zaupanje nadzornega sveta zaradi malomarnosti in nestrokovnosti pri pripravi gradiv o načrtih za obdobje 2020-2022. Pojasnil je še, da so se za sporazumni odhod odločili, da bi se izognili sodnim postopkom in morebitni škodi za družbo Petrol.
Predlagani načrti uprave glede investicij in prevzemov ter potrebne dodatne zadolžitve za obdobje do leta 2022 da so močno presegali cilje v zastavljeni strategiji družbe, poleg tega so bili izračuni glede neto dolga napačni. Nadzorni svet je upravo na to večkrat opozoril, a uprava opozoril ni upoštevala, je še dejal Berger. Uprava je predvidela okoli 900 milijonov evrov zadolžitve (400 milijonov evrov več od predvidne v strategiji), od tega bi 150 milijonov evrov predstavljala izdaja podrejenega dolga.
Berločnik zavrnil očitke, a priznal lapsus
Tomaž Berločnik je na skupščini zavrnil navedbe nadzornikov o nestrokovnostih in napačnih ter pomanjkljivih gradivih. Priznal pa je, da se je v gradivu za zadnjo oktobrsko sejo pojavil "lapsus, ki pa ni in ne bi povzročil materialne ali druge škode. Po navadi se takšna napaka popravi, pri realizaciji posla pa se poišče najbolj optimalne rešitve," je še dejal.
O uspešnosti dela nekdanje uprave po njegovem govorijo rezultati, med katerimi je omenil dosežene finančne kazalce v letih med 2010 in 2018 ter preobrazbo Petrola v "sodobno energetsko družbo, ki ima potencial za rast in širitev v regiji".
Poudaril je še, da je Petrol v vseh teh letih močno znižal zadolženost. "Ni res, da smo želeli družbo prezadolžiti. Vse ključne projekte smo hoteli financirati izključno v okviru bančnih zavez," je še zatrdil Berločnik.
