V Ljubljani je bila danes javna predstavitev baze vojaških žrtev prve svetovne vojne na Slovenskem. Projekt je nastajal od pomladi 2015 in ga je koordiniral Inštitut za novejšo zgodovino, v njem pa je sodelovalo 16 organizacij in posameznikov iz celotne Slovenije. V bazi, ki se sproti posodablja, so trenutno podatki za 26.224 vojaških žrtev.
Podatki se nanašajo tako na umrle kot pogrešane vojake z današnjega slovenskega ozemlja.
Kot so poudarili na današnji predstavitvi, katere častni pokrovitelj je predsednik republike Borut Pahor, ne gre za dokončen seznam, saj vsi številni dokumenti še niso raziskani ali niso več na voljo, raziskovalci pa ocenjujejo, da bi se lahko ob koncu projekta približali dosedanji splošni oceni, da je med prvo svetovno vojno padlo od 36.000 do 40.000 vojakov z današnjega slovenskega ozemlja.
Baza je nastala tudi po zaslugi velikega prostovoljnega dela raziskovalcev, muzealcev, ljubiteljev in ostalih, ki so zbirali, pripravljali in urejali podatke.
S časovnega obdobja so v bazi podatki za obdobje med 28. julijem 1914 in 4. novembrom 1918.
Baza je prosto dostopna na naslovu http://zv1.sistory.si/?lang=sl. Na tem naslovu naj bi bila že kmalu dostopna tudi analiza nekaterih podatkov.
Kot je danes ob predstavitvi teh analiz med drugim nanizal Mihael Ojsteršek iz Inštituta za novejšo zgodovino, je bilo največ žrtev med vojaki z današnjega slovenskega ozemlja med prvo svetovno vojno iz Kranjske in Štajerske, in sicer približno 12.400 oziroma 8300. Med padlimi jih je bilo največ tistih, ki so bili rojeni leta 1895 ali 1896. Najmlajše žrtve so bile rojene leta 1902, najstarejše pa leta 1858. Med posameznimi leti je bilo za vojake najusodnejše leto 1915, najmanj pa 1918.
Direktor ljubljanskega Inštituta za novejšo zgodovino Damijan Guštin je v izjavi za STA dejal, da je največji pomen baze, da bo omogočila bistveno razširitev raziskovalnega polja in celotnega zgodovinskega raziskovanja prve svetovne vojne in hkrati slovenski javnosti dala možnost, da se ta v družinah živeč spomin prenese na naslednje generacije.
Dodal je, da se je treba zavedati, da pri vsaki taki bazi, kjer se vzpostavljajo ali dopolnjujejo podatki, zadnjih deset odstotkov predstavlja polovico vloženega napora. Izkušnje s podobno bazo o drugi svetovni vojni, ki se je za začela vzpostavljati že pred skoraj dvema desetletjema, po besedah Guština kažejo, da je to nikoli končana zgodba, saj se vedno znova pojavijo kakšni novi podatki.
Na današnji predstavitvi je sam potek projekta predstavila Neja Blaj Hribar iz Inštituta za novejšo zgodovino. Petra Svoljšak iz Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri ZRC Sazu je spregovorila o virih in izzivih, povezanih z njimi. Nataša Budna Kodrič je predstavila podatke o padlih in umrlih gorenjskih vojakih, Miha Šimac pa je spregovoril o virih v dunajskem vojaškem arhivu. O vojaških pokopališčih prve svetovne vojne v Slovenije ter bazi padlih v Zgornjem Posočju je spregovoril Mihael Uršič iz Fundacije poti miru, Gordana Šövegeš Lipovšek iz mariborskega Pokrajinskega arhiva pa o tri tisoč prekmurskih žrtvah prve svetovne vojne.
Slovenija je ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne izdala tudi zbirateljske kovance, ki so jih prav tako predstavili danes. Gre za zlatnik, srebrnik in zbirateljski kovanec v nominalni vrednosti tri evre, ki so na voljo v Deželni banki Slovenije, poslovni enoti Nove kreditne banke Maribor in na sedežu Banke Slovenije. Avtor dizajna kovancev je Robert Žvokelj.
