Slovenija, Hrvaška in Italija: Ko je Jadransko morje preozko za vse

Boris Jaušovec
11.12.2020 12:35
Slovenija naj bi bila zraven, ko bo šlo za odločanje Hrvaške in Italije o razglasitvi izključnih gospodarskih con v Jadranskem morju. Meja med Italijo in Slovenijo bo med prazniki praktično zaprta.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V začetku leta 2012 naj bi bilo tristransko srečanje Slovenije, Italije in Hrvaške, na katerem bodo razpravljali "o priložnostih za skupno sodelovanje v jadranskem prostoru". Na posnetku je Piranski zaliv.
Zdravko Primožič/fpa

Slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar se je v teh dneh mudi v Rimu. S kolegom Luigijem Di Maiom se je v četrtek kljub temu pogovarjal po video zvezi, saj je italijanski zunanji minister zavoljo stika z okuženo osebo te dni v samoizolaciji. Logar se je tudi srečal z Davidom Beasleyem, izvršnim direktorjem Svetovnega programa za hrano, ki ima sedež v Rimu, ki je prav tisti dan prevzel letošnjo Nobelovo nagrado za mir.{infobox-quote_full}147346{/infobox-quote_full}

Poziv k sodelovanju

Slovenski minister je imel v pogovoru z Di Maiom nehvaležno nalogo, da sogovornika potipa o tem, kako bo z razglasitvijo izključne ekonomske cone (IEC) na Jadranu. To je njegov sogovornik napovedal med nedavnim obiskom v Zagrebu in k taki razglasitvi pozval tudi Hrvaško. V Rimu je Logar od Di Maija izposloval le načelno obljubo "o pomenu skupnega sodelovanja na območju Jadranskega morja, gospodarskega sodelovanja, modrega gospodarjenja ter povezljivosti," so po obisku sporočili iz slovenskega zunanjega ministrstva. Izpostavili so še priprave na "tristransko srečanje Slovenije, Italije in Hrvaške v začetku leta 2021", na katerem bodo razpravljali "o priložnostih za skupno sodelovanje v jadranskem prostoru". Ministra sta se ob tem dogovorila, da bo italijanska stran Slovenijo obveščala o stanju zakonodajnega postopka v parlamentu glede razglasitve IEC. Njena razglasitev pa da bo potekala "v skladu z načeli mednarodnega pomorskega prava in Konvencijo ZN o pravu morja ob polnem sodelovanju Slovenije in Hrvaške".{api_embed_photo_L30}614180{/api_embed_photo_L30}

Evropska unija (EU) v zadnjem času spodbuja članice, da razglasijo svoje IEC, sploh v Sredozemlju. IEC je lahko široka do 200 navtičnih milj od obale. Vendar je Jadran za kaj takega preozek. Pri tem je vlada Mira Cerarja v želji, da čim prej uresniči arbitražno razsodbo, leta 2018 spremenila pomorski zakon. Tako se je zavoljo tega, ker ji arbitraža te pravice ni dala, odrekla zaščitni ekološki coni in epikontinentalnemu pasu, ki pa ga je denimo Italija leta 2013 celo vzela na znanje. Slovenija ima seveda s Hrvaško težavo, saj južna soseda ne priznava arbitražne odločbe o meji. Po njej naj bi Slovenija imela dostop do odprtega mora čez hrvaške teritorialne vode pod nekaj ugodnejšim režimom. Ni jasno, kaj bo, če tudi na tem območju Hrvaška razglasi IEC.

Manjšina naj se poenoti

Logar je v avdio zapisu, ki smo ga prejeli iz službe za stike z javnostjo pri našem zunanjem ministrstvu, v Rimu odgovarjal na vprašanje dopisnika RTV Slovenija iz Italije Janka Petrovca, ali je Slovenija pri tem kaj zamudila. Minister: "Ne bi želel ocenjevati, če so predhodne vlade kaj zamudile. Gre za strateške interese naše države. O tem bo potrebna razprava na mednarodni ravni pa tudi znotraj državnozborskega odbora za mednarodne odnose, kjer se moramo poenotiti. Postopke in dogajanje spremljamo. Storili bomo vse, da to uredimo v skladu z našimi interesi."

Sicer pa sta ministra sta pregledala tudi dvostransko sodelovanje. Logar je dejal, da postopki o predaji Narodnega doma slovenski manjšini oziroma njeni fundaciji tečejo v pravi smeri. Glede zastopstva slovenske manjšine v italijanskem parlamentu pa je dejal, da je spreminjanje italijanske zakonodaje nekoliko zastalo in se odmika v prihodnost. Italija namreč kani občutno znižali število poslancev v poslanski zbornici in senatu. Slovencem v Italji tako grozi, da ne pridejo več do svojega zastopnika v zakonodajnem telesu. Z italijansko stranjo, je dejal Logar, iščejo primerno rešitev. A je pripomnil, da bi tudi slovenska manjšina morala poenotiti stališče, da bo kar "najbolje odgovarjalo realnosti".

Predsedovanje Slovenije

Sogovornika sta se posvetila ukrepom za zajezitev pandemije covida-19. Italija zapira mejo tudi s Slovenijo in Logar je opozoril, da bodo mnoge družine spričo tega ostale ločene, še posebej po 21. decembru, ko naj bi Italija za praznike mejo še bolj odločno zapahnila. Po tem datumu bodo morali v karanteno v Italji vsi prišleki ali pa se bodo morali kot zdravi izkazati z veljavnim testom. "Žal se bomo s takimi ukrepi srečevali, dokler ne bomo ustavili širjenja pandemije. Naš veleposlanik bo skušal najti milejšo rešitev po diplomatski poti. Če je ne bo, pa naj ljudje ob meji to razumejo. Navsezadnje imamo v Sloveniji tudi omejitev gibanja med občinami," je dejal Logar.

Ministra sta se tudi zavzela za čimprejšnji začetek izvajanja večletnega finančnega okviru in instrumentu za okrevanje, ki ga je ob kompromisu z Madžarsko in Poljsko potrdil Evropski svet. Logar je gostitelju še predstavil prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Ena od teh bo širitev unije na Zahodni Balkan. Ministra sta govorila tudi o preprečevanju nezakonitih migracij, zagotavljanju varnosti meja in vračanju oseb, pri čemer pogleda držav na to problematiko nista identična.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta