Slovenija je zadnja od republik nekdanje Jugoslavije, ki je dobila džamijo

Največ dober teden deli muslimane v Sloveniji od trenutka, ko bodo lahko svojo molitev prvič opravili v novozgrajeni džamiji v Ljubljani, ki je srce muslimanskega kulturnega centra. Ta stoji le streljaj od središča mesta, njegova zgraditev, petdeset let od prve jasno izražene želje po džamiji in enajst let od nakupa zemljišča, pa pomeni prelomnico za okoli 80 tisoč muslimanov, kolikor naj bi jih, po oceni islamske skupnosti, živelo v Sloveniji. "Izgradnja džamije je prelomnica v našem življenju, Slovenija pa zadnja od republik nekdanje Jugoslavije, ki je dobila džamijo," je ob predstavitvi muslimanskega centra dejal mufti Islamske skupnosti Nedžad Grabus. Dodal je, da je džamija uspeh ne le za muslimansko skupnost, temveč tudi za širšo slovensko skupnost, pa čeprav se zaveda, da se še danes nekateri ne strinjajo s tem, da džamija stoji tudi v Ljubljani. V islamski skupnosti si želijo, da bi bil to kraj duhovnosti, miru in obenem prostor, ki bo združeval in bo živel z mestom.

​Štirideset metrov visok minaret

Kompleks, ki so ga zasnovali v arhitekturnem biroju Bevk in Perović, se razprostira na približno 13 tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču. Ob džamiji, v kateri se bo lahko ob petkovih molitvah in bajramih zbralo do 1500 vernikov, je na eni strani abdestana oziroma umivalnica, na drugi 40 metrov visok minaret. Z njega bo muezin petkrat na dan, kot velevajo pravila v islamu, pozival k molitvi, pri čemer naj zvok ne bi segel v širšo okolico kompleksa. "Trudili se bomo, da z zvokom ne bomo vznemirjali slovenske javnosti," je dejal mufti. Podoba in oblika džamije sta po besedah arhitekta Matije Bevka spoj bosanske tradicije in sodobnosti. Zunanjost je v obliki kocke, ki jo obdaja mrežasta jeklena konstrukcija. Kupola iz modrega blaga, ki naj bi simbolizirala bližino boga, je nameščena pod strop. Tu sta še minber ali prižnica in mihrab, ki kaže smer Meke, v katero so obrnjeni verniki ob molitvi. Preproga je bila izdelana po naročilu v Turčiji.

​Projekt je stal 34 milijonov evrov

Islamska skupnost je za celoten projekt, od nakupa zemljišča do notranje opreme, odštela 34 milijonov evrov, pri čemer je večino doniral katarski emir, in sicer 28 milijonov evrov. Kar štiri milijone evrov so zbrali verniki v Sloveniji, še dva milijona pa verniki iz drugih držav. Mufti Grabus je zavrnil namige, da bi katarske oblasti v zameno za donacije postavile kakršnekoli zahteve. "Sam sem zakoniti zastopnik Islamske skupnosti in za vse, kar se bo dogajalo tukaj, sem odgovoren jaz. Nismo tako slabi, da bi nas kdo upravljal. Katarju bomo vedno hvaležni za donacijo, ampak na naše delo ne more vplivati.
Ogled džamije - predvidoma naj bi jo za javnost odprli prihodnji teden - bo do konca septembra brezplačen, po tem datumu pa bodo po zgledu iz tujine začeli pobirati vstopnino.