Slovenija v 2019: Obvladati trošenje in dovolj (raz)deliti

Aleš Kocjan Uroš Esih
30.12.2018 17:21

Ugodne gospodarske in javnofinančne okoliščine so za državo dober obet za vstop v leto 2019, a razmere v mednarodnem okolju in neposredni soseščini so preveč nepredvidljive, da bi lahko zaspali.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Predsednik republike Borut Pahor je v novoletnem pogovoru za Večer ocenil, da so bolj skrb vzbujajoče razmere v mednarodnem okolju kot doma. 
Tit Košir

Slovenska država vstopa v leto 2019 v relativno dobri kondiciji. Statistični urad je v petek objavil podatek, da se je tretje četrtletje iztekajočega se leta končalo z rekordnim številom zaposlenih - milijon in 22 tisoč ljudi je bilo zaposlenih, kar je najvišja zaposlenost v zadnjih 23 letih. Tudi brezposelnost je po podatkih statističnega urada od začetka minulega leta vztrajno padala in je trenutno petodstotna. Ugodni trendi in relativno visoka gospodarska rast se poznajo tudi na javnofinančni krvni sliki.

Na domačem prizorišču bo še zanimivo spremljati, kako se bo državni vrh spoprijemal s težavami na področju zdravstva, nacionalne varnosti in z drugimi strukturnimi izzivi. 
Lea Dvoršak

Proračun bo povedal, kam gremo

Medtem ko gospodarstveniki opozarjajo, da vlada višje prilive v proračun s prevelikim veseljem izkorišča za izdatke namesto za reševanje strukturnih problemov, se predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič sprašuje, kdaj naj država kaj razdeli, če ne v času konjunkture, ko se proračun polni. "Varčevalni ukrepi so bili dovolj dolgo v veljavi. Po desetih letih je čas, da se vrne tudi prebivalstvu, ki v proračun vplačuje. Na drugi strani pa večja delitev pomeni tudi večje trošenje, kar dosegamo z rastjo plač," pravi sindikalistka. Zagovornica gospodarstva, predsednica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc, pa ocenjuje, da bi bil na vladni strani potreben resnejši angažma pri obvladovanju odhodkov. "Vidimo ukrepe, ki poslabšujejo poslovno okolje, ne pa ukrepov, ki bi jih izboljševali. Tudi za to z velikim pričakovanjem gledamo na sprejemanje rebalansa proračuna, ki bo veliko povedal, kam država gre."

Izzivi v neposredni soseščini

Na domačem prizorišču bo še zanimivo spremljati, kako se bo državni vrh spoprijemal s težavami na področju zdravstva, nacionalne varnosti in z drugimi strukturnimi izzivi. A predsednik republike in šef države Borut Pahor je v novoletnem pogovoru za Večer ocenil, da so bolj skrb vzbujajoče razmere v mednarodnem okolju kot doma. V svoji neposredni soseščini ima naša država težave s sosedama na jugu in vzhodu. Glavni vir hrvaških napetosti s Slovenijo še naprej ostaja arbitražna razsodba in njena implementacija. Hrvaška razsodbe ne priznava, Slovenija jo na drugi strani pospešeno uresničuje. Tožbo zoper Hrvaško na Sodišču EU v Luksemburgu zaradi kršenja evropskega prava je letos ob koncu mandata vložila še Cerarjeva vlada. Vlada in mnogi pravni strokovnjaki so mnenja, da ima Slovenija dobre možnosti, da na sodišču dokaže svoj prav. A prvi test bo nastopil predvidoma jeseni, ko se bo luksemburško sodišče izjasnilo, ali je sploh pristojno, da odloča v zadevi. Druga sosedska težava pa vse močneje prodira z vzhoda v obliki pritajene velikomadžarske ekspanzionistične politike madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana, ki za zdaj z mehkimi metodami in državnim denarjem prebuja nacionalno-ekonomsko identiteto Madžarov zunaj meja svoje države, seveda tudi v Prekmurju.

Med najmanj vplivnimi v EU

Precej težav ima Slovenija tudi s svojo aktivnostjo v širši domovini, Evropski uniji. Študije, ki so v zadnjem času preučevale aktivnost in vpliv držav članic EU, so bile vse po vrsti negativne za Slovenijo. Odmevna novembrska raziskava, ki jo je pripravil londonski miselni trust Evropski svet za zunanje odnose (ECFR), je pokazala, da Slovenija sodi v krog najmanj vplivnih držav EU. Slovenija je v kategoriji splošnega vpliva države na politiko evropske zveze med osemindvajsetimi državami članicami pristala čisto na repu, na 25. mestu, ki si ga deli še z Latvijo, Malto in južno sosedo Hrvaško. To nikakor ni dober obet za vnovično predsedovanje Slovenije Svetu EU, ki se bo zgodilo v drugi polovici leta 2021.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta