Slovenija v Evropi: Izbrisani iz strankarske politike

Uroš Esih Uroš Esih
22.11.2019 19:20

Nadaljnja marginalizacija slovenskih strank in politikov v Evropi. Zakaj ni nobenega Slovenca v vodstvu katere od evropskih političnih strank ali političnih skupin v Evropskem parlamentu?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Marko Lovec, politolog, FDV: "V evropskih strankarskih strukturah smo nepomembni."
Fdv

Z velikim pompom je minule dni v Zagrebu potekal kongres Evropske ljudske stranke (EPP). Da je kongres gostila južna soseda, je bil v prvi vrsti zaslužen hrvaški premier Andrej Plenković, ena pomembnejših figur v vrhu največje evropske politične družine. Za novega predsednika EPP je bil kot edini kandidat izvoljen Poljak Donald Tusk, precej sredinsko usmerjen konservativec.
Na kongresu EPP v Zagrebu so volili tudi deset podpredsednikov, a med kandidati ni bilo niti enega Slovenca, kljub temu da stranke iz Slovenije, ki spadajo v družino EPP, na evropskih volitvah poberejo relativno večino. Na vprašanje, zakaj v Zagrebu ni bilo podpredsedniškega kandidata iz Slovenije, je najbolj izkušen evropski poslanec iz vrst EPP Milan Zver odgovoril, da to letos ni bila prioriteta in da je bolj pomembno, kdo vodi EPP v Evropskem parlamentu. Mimogrede, tudi tam slovenskih evropskih poslancev iz vrst EPP, iz SDS, Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke, ni na vodstvenih funkcijah v politični skupini.

Milan Zver relativizira "nemoč" SDS v EPP: "Janša je močno vpet v nekatere druge vplivne povezave konservativnih strank na svetovni ravni."
Andrej Petelinsek

Marginalizacija SDS in SD v Evropi

"Na desni sredini smo tradicionalno močno prisotni v EPP, vendar tudi nepomembni," ugotavlja mednarodni politolog iz FDV dr. Marko Lovec, sicer poznavalec zadev EU. Kot razlog za nepomembnost slovenskih članic EPP Lovec izpostavi, da je bilo v preteklem in tudi že v tem mandatu nekaj glasovanj v zvezi z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom, tudi predsednikom v EPP suspendirane stranke Fidesz, pa tudi glasovanj v zvezi s Poljsko, kjer so predstavniki SDS glasovali drugače kot zahodni del EPP.
Izoliranost SDS v EPP se bo z izvolitvijo Tuska za predsednika verjetno še stopnjevala, saj je napovedal boj proti populizmu in odločno zagovarjanje vrednot, kot so državljanske svoboščine, vladavina prava in dostojnost. Tisti, ki tega ne morejo sprejeti, se de facto izključujejo iz družine, je dejal Tusk in s tem pokazal na Orbana in Fidesz. Prav z njima sta SDS in njen prvak Janez Janša, ki ni mogel skriti nezadovoljstva ob izvolitvi Tuska, spletla tesne politične in medijske vezi.
"V EPP ima še vedno ključno vlogo Nemčija, vendar je stranka razdeljena med zahod in vzhod, v ozadju je tudi boj za vlogo v nacionalnih državah. Tuskova opcija je v veliki Poljski konkurent evroskeptični stranki Zakon in pravičnost, zato tudi poudarek na boju proti populizmu. SDS je bližje vladnim strankam na Poljskem, Madžarskem in Hrvaškem, kar se sklada s konservativnimi pogledi SDS na nekatera družbenoekonomska vprašanja ter željo priti na oblast in sodelovati z omenjenimi vladami," razmere v največji politični grupaciji v Evropi in umeščenost SDS v njej oriše Lovec.

Tanja Fajon in Milan Brglez simpatizirata s Katalonijo, kar je odklon od prevladujočih smernic, ki jih diktira špansko vodstvo skupine v S&D.
Robert Balen

Usmerjeni navznoter, Evropa španska vas

Marko Lovec, politolog, FDV: "V evropskih strankarskih strukturah smo nepomembni."
Fdv
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta