Z velikim pompom je minule dni v Zagrebu potekal kongres Evropske ljudske stranke (EPP). Da je kongres gostila južna soseda, je bil v prvi vrsti zaslužen hrvaški premier Andrej Plenković, ena pomembnejših figur v vrhu največje evropske politične družine. Za novega predsednika EPP je bil kot edini kandidat izvoljen Poljak Donald Tusk, precej sredinsko usmerjen konservativec.
Na kongresu EPP v Zagrebu so volili tudi deset podpredsednikov, a med kandidati ni bilo niti enega Slovenca, kljub temu da stranke iz Slovenije, ki spadajo v družino EPP, na evropskih volitvah poberejo relativno večino. Na vprašanje, zakaj v Zagrebu ni bilo podpredsedniškega kandidata iz Slovenije, je najbolj izkušen evropski poslanec iz vrst EPP Milan Zver odgovoril, da to letos ni bila prioriteta in da je bolj pomembno, kdo vodi EPP v Evropskem parlamentu. Mimogrede, tudi tam slovenskih evropskih poslancev iz vrst EPP, iz SDS, Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke, ni na vodstvenih funkcijah v politični skupini.
Marginalizacija SDS in SD v Evropi
"Na desni sredini smo tradicionalno močno prisotni v EPP, vendar tudi nepomembni," ugotavlja mednarodni politolog iz FDV dr. Marko Lovec, sicer poznavalec zadev EU. Kot razlog za nepomembnost slovenskih članic EPP Lovec izpostavi, da je bilo v preteklem in tudi že v tem mandatu nekaj glasovanj v zvezi z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom, tudi predsednikom v EPP suspendirane stranke Fidesz, pa tudi glasovanj v zvezi s Poljsko, kjer so predstavniki SDS glasovali drugače kot zahodni del EPP.
Izoliranost SDS v EPP se bo z izvolitvijo Tuska za predsednika verjetno še stopnjevala, saj je napovedal boj proti populizmu in odločno zagovarjanje vrednot, kot so državljanske svoboščine, vladavina prava in dostojnost. Tisti, ki tega ne morejo sprejeti, se de facto izključujejo iz družine, je dejal Tusk in s tem pokazal na Orbana in Fidesz. Prav z njima sta SDS in njen prvak Janez Janša, ki ni mogel skriti nezadovoljstva ob izvolitvi Tuska, spletla tesne politične in medijske vezi.
"V EPP ima še vedno ključno vlogo Nemčija, vendar je stranka razdeljena med zahod in vzhod, v ozadju je tudi boj za vlogo v nacionalnih državah. Tuskova opcija je v veliki Poljski konkurent evroskeptični stranki Zakon in pravičnost, zato tudi poudarek na boju proti populizmu. SDS je bližje vladnim strankam na Poljskem, Madžarskem in Hrvaškem, kar se sklada s konservativnimi pogledi SDS na nekatera družbenoekonomska vprašanja ter željo priti na oblast in sodelovati z omenjenimi vladami," razmere v največji politični grupaciji v Evropi in umeščenost SDS v njej oriše Lovec.
Sredina brez evropske strategije
Dr. Marko Lovec: "Slovenija ima svoje poslance sicer v vseh treh največjih, koalicijskih, skupinah v Evropskem parlamentu. Problem je pa nestabilnost in tudi fragmentiranost sredinskih ali liberalnih strank - Desusa, SAB, SMC in LMŠ, ki so hkrati vladne stranke. Če ima SDS namesto evropske bolj regionalno strategijo, na sredini ni bilo realizacije nikakršne strategije. Sredinskim strankam tako ni uspelo vzpostaviti povezav s sorodnimi strankami v drugih državah, niti po vladni liniji niti v okviru skupin v Evropskem parlamentu, nejasna pa je tudi njihova nacionalna evropska politika."