V prvi polovici decembra bo v poljskem mestu Katovice mednarodna konferenca o učinkovitostih ukrepov držav pri odpravi oziroma omilitvi človeških vzrokov, zaradi katerih prihaja do podnebnih sprememb, največjega izziva človeštva doslej. Mednarodne konference se bo udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Znanstveniki agencije za okolje so v torek predstavili strokovne ocene o posledicah na slovensko podnebje glede na različne scenarije, kako občuten bo povprečni dvig globalnih temperatur. Analizo so zasnovali na podlagi projekcij, ki so jih uporabili tudi mednarodni strokovnjaki foruma Združenih narodov za oceno podnebnih sprememb.
Za 55 odstotkov se je v Sloveniji stanjšala skupna višina snežne odeje med letoma 1961 in 2011
Rešitve bodo lahko le skupne
Posvet je potekal v sobani, razsvetljeni z dvema velikima lestencema in manjšimi, na mizah pa so bili lično razporejeni male stekleničke z vodo in sokovi. Vodilna slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je naštela, da bomo kot družba morali narediti predvsem tehnološki preboj pri doseganju večje energetske učinkovitosti, pri infrastrukturnih inovacijah, inovacijah pri delovanju in povezovanju institucij ter ne nazadnje pri vrednotah. "Govoriti moramo o skromnosti in varčevanju, izboljšati izobraževanje ter ozaveščenost ljudi," je poudarila. Slovenski pogajalec glede dogovorov o podnebnih spremembah z okoljskega ministrstva Zoran Kus je prepričan, da je zaključek dobe fosilnih goriv neizogiben. Pri tem je tudi on opozoril, da bo nujno slediti načelom poštenosti, solidarnosti in podnebne pravičnosti. "Potrebujemo svetovno identiteto, saj bo le skupna, globalna raven dovolj za učinkovito delovanje, ko pride do podnebnih sprememb," je posvaril, da smer nacionalističnega zapiranja držav in oviranja mednarodnega sodelovanja ni prava.
Od strategij do možnosti za ljudi
Na okoljskem ministrstvu načrtujejo, da bodo do konca leta 2019 sprejeli dolgoročno podnebno strategijo do leta 2050, je pojasnil Simon Zajc, in da bo pri tem ključna široka družbena in politična podpora. Barbara Kvac iz društva Fokus pa je opozorila, da bo enako pomemben dokument kot dolgoročna podnebna strategija tudi prihajajoči nacionalni energetsko-podnebni načrt do leta 2030, ki ga mora sprejeti Slovenija. "Decembra v Katovicah mora Slovenija jasno povedati, da je bilo do sedaj narejeno premalo in da bomo v prihodnje naredili več," je poudarila. Dodala je, da možnosti in znanje obstajajo ter da je ključno, da se na sistemski ravni omogoči, da se bodo lahko ljudje obnašali vse bolj okoljsko prijazno.
Prihodnost je lahko bolj kakovostna
Profesor geografije Dušan Plut je opozoril, da so podnebne spremembe rezultat enega protislovja človeškega razvoja od dveh, in sicer med naravnimi zakonitostmi in človeškim delovanjem. Posledice podnebnih sprememb pa bodo povečale tudi posledice drugega protislovja med delom in kapitalom, je dodal, in to se kaže v naraščajoči družbeni neenakosti, ki jo bodo podnebne spremembe še povečale. "Dolgoročno je rešitev lahko le nova družbena ureditev, ki bo morala biti ekosistemska, revolucija pa bo potrebna tudi v etičnem sistemu," je dejal. Spomnil je, da je človeštvo, zgodovinsko gledano, znalo reševati tudi takšne probleme, in poudaril priložnost, da se oblikuje sistem, utemeljen na solidarnosti, preprostosti in zmernosti.
Capljajoče gospodarstvo
Premalo se pogovarjamo tudi o težavah in stanju v slovenskih gozdovih, je včeraj opozorila Lučka Kajfež Bogataj. Da na okoljskem ministrstvu dobro sodelujejo s sektorji kmetijstva, zdravstva, turizma pa tudi gozdarstva, je dan prej ob predstavitvi študije Arsa zagotovila Barbara Simonič. Hkrati se zavedajo, da bodo v naslednji finančni perspektivi EU pogoji financiranja tesneje vezani na zaveze o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb. Tudi vsi razvojni in prostorski načrti bodo morali upoštevati ocene posledic podnebnih sprememb. "Pri gospodarstvu je situacija zelo raznolika, a pri zavezah industrije smo še precej zadaj," je dodala in poudarila, da bi velik premik moral narediti prav zasebni sektor.
