Kot so zapisali na zunanjem ministrstvu, so veleposlaniku Ejvazovu izrazili "najostrejši protest in zgroženost ob pobojih ukrajinskih civilistov v Buči in drugih mestih, ki jih je po osvoboditvi izpod okupacije ruskih agresorskih sil razkrila primerjava objavljenih satelitskih in drugih posnetkov".
Slovenija bo s partnericami in zaveznicami v sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) storila vse, da bodo storilci odgovarjali za te grozljive zločine, so izpostavili.
Dodali so še, da so ruskega veleposlanika obvestili o odločitvi, da bo Slovenija v skladu z 11. členom dunajske konvencije o diplomatskih odnosih zmanjšala število diplomatskega in administrativno-tehničnega osebja veleposlaništva Ruske federacije.
Omenjeni člen daje državi sprejemnici možnost, da - v kolikor ni izrecnega dogovora o številu diplomatskega osebja - od tujega diplomatsko-konzularnega predstavništva zahteva prilagoditev števila osebja v mejah tistega, kar je zanjo razumno in običajno glede na okoliščine in razmere v državi sprejemnici ter potrebe zadevnega diplomatskega predstavništva.
V tem smislu se je Slovenija odločila, da število članov diplomatske misije Rusije uskladi s številom članov diplomatske misije Slovenije v Moskvi.
Trenutno je sicer rusko veleposlaništvo daleč najštevilčnejše v Sloveniji, so na ministrstvu pojasnili za STA. Na njem deluje 41 diplomatov ter administrativnega in tehničnega osebja, kar je bistveno več kot npr. na veleposlaništvih ZDA in Kitajske.
Kasneje so na ministrstvu za STA tudi potrdili informacijo, da se bo število osebja zmanjšalo za 33 oseb, z 41 na vsega osem. Predsednik vlade Janez Janša je pred tem na Twitterju zapisal, da se bo število ruskih diplomatov "drastično zmanjšalo".
MZZ poklical na posvet veleposlanika v Rusiji
V luči ruske agresije nad Ukrajino in hudih kršitev mednarodnega prava ter očitnih pobojev nedolžnih ukrajinskih civilistov s strani ruskih sil je ministrstvo za zunanje zadeve na posvet poklicalo slovenskega veleposlanika v Rusiji Branka Rakovca, so sporočili iz Mladike.
Na ministrstvu so za STA še izpostavili, da gre za ukrep, ki je usklajen znotraj EU, in da so se za zmanjšanje ruskega diplomatskega osebja v zadnjem času že odločile številne druge članice unije, med njimi Nemčija, Francija in Italija.
Druge države so svojo odločitev večinoma utemeljile z zagotavljanjem nacionalne varnosti oziroma s tem, da naj bi izgnani ruski diplomati vohunili in delovali kot obveščevalci, medtem ko na MZZ tovrstnih razlogov ne omenjajo.
Za STA so tudi posebej izpostavili, da gre za ukrep po 11. in ne 9. členu omenjene dunajske konvencije, ki govori o možnosti države sprejemnice, da člana tujega diplomatskega osebja razglasi za nezaželeno osebo oz. persono non grata.
