Iz Ukrajine so sporočili, da so po umiku ruske vojske iz kijevskih predmestij Buča in Irpin našli trupla 410 civilistov. Ukrajina in številne svetovne sile trdijo, da so pokol zagrešili ruski vojaki. Moskva trdi, da s poboji ni imela ničesar opraviti, posnetke pa je označila za lažne.
Tisti, ki so to zagrešili, bi morali tudi odgovarjati, je zatrdil Volodimir Zelenski. "Delamo vse, kar je v naši moči, da bi čim prej identificirali vse ruske vojake, vpletene v te zločine," je dodal.
Ukrajinski voditelj je po navedbah britanskega BBC dodal, da se je o poteku preiskav že pogovarjal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, poljskim predsednikom Andrzejem Dudo in avstrijskim kanclerjem Karlom Nehammerjem.
Zelenski je ponoči poročal o svojem potovanju v Irpin in Bučo, kjer je dejal, da sta "preprosto uničena". Dodal je, da se boji, da ruske enote zdaj poskušajo "zakriti sledove svojih zločinov". Ponovno je pozval tudi k strožjim sankcijam proti Rusiji.
Zelenski je v ponedeljek obelodanil tudi sestavo ukrajinske delegacije, ki bo v okviru pogajanj z Rusijo zadolžena za pogovore o varnostnih zagotovilih. Vodil jo bo David Arahamija, tudi sicer glavni ukrajinski pogajalec, sodeloval pa bo tudi svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak.
Med pogajanji konec marca je Kijev pokazal pripravljenost za sklenitev pogodbe o nevtralnem statusu Ukrajine brez jedrskega orožja, ob določenih varnostnih jamstvih. Ta jamstva bi zagotovile stalne članice Varnostnega sveta ZN, kot so ZDA, Francija, Velika Britanija, Kitajska in Rusija, po vzoru delovanja zveze Nato.
Konec tedna v Kijev tudi von der Leyenova in Borrell
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell bosta še ta teden odpotovala v Kijev na srečanje z Zelenskim. To je sicer že v ponedeljek zvečer napovedal slovenski premier Janez Janša, a v komisiji tega niso potrdili.
"Predsednica Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell bosta ta teden odpotovala v Kijev, kjer se bosta sestala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. To bosta storila pred sobotno donatorsko konferenco v Varšavi," je na Twitterju zapisal glavni govorec Evropske komisije Eric Mamer.
Da bosta von der Leynova in Borrell še ta teden obiskala Ukrajino, je že v ponedeljek pozno zvečer na Twitterju zapisal slovenski premier Janša. "Slovenskim diplomatom se bodo v Kijevu pridružili litovski. Tja se vrača tudi misija EU. Že ta teden bosta v Kijev odpotovala tudi predsednica Evropske komisije in visoki predstavnik EU za zunanjo politiko. Slovenija je tokrat pokazala pot," je zapisal.
Na komisiji so v ponedeljek zvečer zatrdili, da ne morejo potrditi te informacije. "O načrtih potovanj obvešča komisija, in ne predsedniki vlad držav članic," so pojasnili.
Von der Leynova in Borrell bosta tako sledila premierjem Slovenije, Poljske in Češke, ki so v Kijev odpotovali sredi marca. Minuli konec tedna pa je Ukrajino kot prva predstavnica EU od začetka ruske invazije obiskala tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Metsola ne dvomi, da so se v Buči zgodili vojni zločini. Fotografije, ki prihajajo od tam, niso lažne, je prepričana. "Pogovarjala sem se z ljudmi v Kijevu, videli so te grozljive prizore in Putinovo Rusijo moramo pozvati na odgovornost," je poudarila po vrnitvi. Po njenem mora ruski predsednik "brez dvoma" odgovarjati za vojne zločine.
Pogajanja med Kijevom in Moskvo se nadaljujejo
Pogajanja med Rusijo in Ukrajino se nadaljujejo, je danes povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko. Dodal je, da pogajanja zdaj tečejo preko videopovezave, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki se sklicuje na ruske medije. A dokler ni dogovora o skupnem dokumentu, je prezgodaj govoriti o srečanjih na višji ravni, je dodal.
Pogajanja med Kijevom in Moskvo se tako nadaljujejo kljub domnevnim ruskim pokolom civilistov v okolici Kijeva. Ukrajinske oblasti poročajo o več kot 400 žrtvah, medtem ko ruska stran odgovornost za poboje na območjih, ki so bila pod njihovim nadzorom, zanika.
Kot je dejal Rudenko, zaenkrat ni načrtovano novo srečanje zunanjih ministrov Rusije in Ukrajine Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe. Ministra sta se sicer srečala 10. marca v Turčiji.
Zelenski v VS ZN pozval k izključitvi Rusije in celoviti reformi
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem prvem nastopu v Varnostnem svetu ZN od začetka ruske agresije na Ukrajino pozval k celoviti reformi sistema globalne varnosti in odnosov med državami, da se zločin, kakršnega Rusija izvaja nad Ukrajino, ne bo ponovil. ZN je postavil pred izbiro - izključitev Rusije ali razpustitev.
Celotne Združene narode je Zelenski pozval, naj se odločijo med dvema možnostma. Ali izključijo Rusijo iz svojih vrst kot agresorko, da ne bo mogla več blokirati sprejemanja odločitev, povezanih z lastno agresijo, ali pa se enostavno razpustijo.
V svojem video nagovoru v živo iz Ukrajine je predsednik orisal dejanja ruske vojske, kot so posilstva in umori žensk, rezanje udov, vsesplošno ropanje, bombardiranje zaklonišč in podobno.
Izrazil je prepričanje, da bo ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki bo nastopil za njim, trdil, da je vse izmišljeno, da obstaja več resnic in da ni mogoče najti prave. A v letu 2022 dokazov ni mogoče skriti, je poudaril, ter ruske diplomate opozoril, da se tudi nacistični diplomati po drugi svetovni vojni niso mogli izogniti odgovornosti.
Med drugim je pozval k ustanovitvi mednarodnega sodišča po vzoru tistega v Nürnbergu. Ob koncu govora je, sicer z zamudo in po kar nekaj tehničnih težavah, prikazal še video posnetek s terena v Ukrajini. V približno minuti so se zvrstili grozljivi prizori mrtvih Ukrajincev.
Zasedanje se je nato nadaljevalo z izjavami držav članic Varnostnega sveta ZN.
Že pred tem so rusko agresijo v svojih nagovorih obsodili generalni sekretar ZN Antonio Guterres, njegova namestnica za politične zadeve Rosemary DiCarlo in namestnica za humanitarne zadeve Martih Griffiths. Vsi po vrsti so izrazili šok zaradi poročil o pokolih, mučenjih in posilstvih.
Predsedujoča VS ZN Barbara Woodward pa je uvodoma zavrnila ugovore Nebenzije, ki se je pritožil, ker ni hotela sklicati zasedanja, na katerem bi lahko zavrnil obtožbe o pokolih ruskih vojakov v Buči.
Dejal je še, da je za zdaj tudi prezgodaj govoriti o tem, katere države bi jamčile za varnost nevtralne Ukrajine. Kot je pojasnil, se spisek držav sestavlja, na njem jih je več, med njimi so nekatere že potrdile, da želijo jamčiti za varnost Ukrajine, več pa jih o ponudbi še razmišlja.
Nevtralnost Ukrajine je ena od poglavitnih tem pogajanj med Kijevom in Moskvo. Kijev je izrazil pripravljenost odpovedati se vstopu v zvezo Nato in razglasiti nevtralnost, vendar v tem primeru zahteva mednarodna jamstva za svojo varnost.
Zunanja ministra Ukrajine in Kitajske o vojni in premirju v Ukrajini
Kitajski zunanji minister Wang Yi in njegovi ukrajinski kolega Kuleba sta se v ponedeljek pogovarjala prvič po več kot mesecu dni, pri čemer si Peking kljub vse pogostejšim obtožbam o ruskih grozodejstvih v mestih v okolici Kijeva še naprej prizadeva za mirovne pogovore. To je bil prvi pogovor na visoki ravni med državama po 1. marcu, medtem ko je Lavrov prejšnji teden obiskal Kitajsko in opravil več srečanj.
Pogovor med Wangom in Kulebo je bil po navedbah Pekinga opravljen na prošnjo Kijeva. Wang je ukrajinskemu kolegu dejal, da je "osnovno stališče Kitajske do ukrajinskega vprašanja spodbujanje mirovnih pogovorov", navaja sporočilo kitajskega zunanjega ministrstva.
"Vojna se bo nekoč končala, ključno pa je, kako se iz te boleče izkušnje nekaj naučiti in ustrezno poskrbeti za trajno varnost v Evropi. Kitajska je pripravljena zavzeti objektivno in pošteno stališče ter še naprej igrati konstruktivno vlogo na svoj način," je dejal Wang.
Dodal je, da Peking verjame v vzpostavitev "uravnoteženega, učinkovitega in trajnostnega evropskega varnostnega mehanizma", ki bo temeljil na "enakopravnem dialogu" in "načelu nedeljivosti varnosti".
Kuleba je v ponedeljek na Twitterju zapisal, da je hvaležen svojemu kitajskemu kolegu za solidarnost s civilnimi žrtvami. "Oba sva prepričana, da je končanje vojne proti Ukrajini v skupnem interesu miru, svetovne prehranske varnosti in mednarodne trgovine," je dodal.
Kitajska je zaradi svojih diplomatskih vezi z Rusijo sprožila strahove, da bi bil Peking pripravljen pomagati Kremlju zaobiti vpliv zahodnih sankcij ali celo dobaviti opremo za pomoč pri vojnih prizadevanjih.
Mednarodne obsodbe Moskve so se medtem v zadnjih dneh še okrepile zaradi odkritja več deset trupel na območjih okoli ukrajinske prestolnice, od koder se je umaknila ruska vojska, ki pa še vedno zanika odgovornost za poboje civilistov.
Kitajska je sicer še vedno zadržana glede obsojanja svoje dolgoletne zaveznice Rusije in se pridružuje mnenju Moskve, ki opozarja na ameriško vmešavanje v Ukrajino in prizadevanja za širitev vpliva zveze Nato.
Najvišji predstavniki Evropske unije so v petek kitajskega predsednika Xi Jinpinga posvarili pred podpiranjem Rusije in pozvali Kitajsko, naj uporabi svoj diplomatski vpliv za končanje vojne.
Stoltenberg: Rusija bo skušala v Ukrajini zavzeti celoten Donbas
Rusija bo skušala v prihodnjih tednih v Ukrajini zavzeti celoten Donbas, je pred dvodnevnim zasedanjem zunanjih ministrov zveze Nato, ki se bo začelo v sredo v Bruslju, danes dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Zunanji ministri Nata bodo zato razpravljali, kaj še lahko storijo za podporo Ukrajini, je pojasnil.
Moskva se po Stoltenbergovih besedah ne odpoveduje svojim ciljem v Ukrajini. Pojasnil je, da prihaja do velikih premikov ruskih sil stran od Kijeva in da se osredotočajo na vzhod Ukrajine.
"V prihodnjih tednih pričakujemo nadaljnji pritisk Rusije na vzhodu in jugu Ukrajine. Poskušala bo zavzeti celoten Donbas in ustvariti kopenski most do okupiranega Krima," je Stoltenberg dejal na novinarski konferenci v Bruslju. "To je ključna faza vojne," je še poudaril.
Zunanji ministri Nata, med njimi tudi slovenski minister Anže Logar, bodo zato na dvodnevnem zasedanju, ki se bo začelo v sredo, razpravljali, kaj lahko še storijo za podporo Ukrajini, je povedal.
"Zaveznice so odločene zagotoviti dodatno podporo Ukrajini, vključno s protitankovskimi orožjem, protiletalskimi sistemi in drugo opremo. Zaveznice so povečale tudi humanitarno in finančno pomoč," je pojasnil Stoltenberg.
Nato bo ob tem preučil možnost zagotavljanja pomoči na področju kibernetske varnosti ter opreme za zaščito pred kemičnimi in biološkimi grožnjami.
Zunanjim ministrom Nata se bo v četrtek pridružil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki jih bo seznanil z zadnjim dogajanjem, vključno s pogajanji med Kijevom in Moskvo, je še povedal.
Generalni sekretar zveze Nato na zasedanju zunanjih ministrov pričakuje tudi odločitev za to, da se več naredi za druge partnerice zavezništva, ki so ranljive za ruske grožnje in vmešavanje. Pri tem je omenil Gruzijo ter Bosno in Hercegovino.
Rusija se pripravlja na obsežno ofenzivo na vzhodu
Ruska vojska se pripravlja na obsežno ofenzivo na vzhodu Ukrajine, je v ponedeljek na Telegramu zapisal guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj, ki je pozval k množični evakuaciji. Ukrajinsko obrambno ministrstvo pričakuje tudi nove napade na oblegano mesto Harkov.
"Vidimo, da oprema in gorivo prihajata iz različnih smeri, prihajajo tudi vojaki," je v videoposnetku dejal Hajdaj in prebivalce pozval, naj čim prej zapustijo regijo Lugansk, in dodal, da je bilo v ponedeljek evakuiranih 1000 ljudi.
Visoki predstavnik Pentagona, ki je želel ostati neimenovan, je po navedbah AFP in britanskega BBC dejal, da je ruska vojska iz okolice Kijeva umaknila dve tretjini svojih enot, ki so jih domnevno večinoma poslali nazaj proti Belorusiji.
Dodal je, da bodo umikajoče se ruske enote verjetno obnovile zaloge, oskrbele ranjence in se morda okrepile z dodatnim vojaškim osebjem in opremo, preden jih bodo poslali nazaj v Ukrajino, kjer bodo nadaljevale z bojem drugod po državi.
Ruske sile so se tako po zastali ofenzivi v veliki meri oddaljile od ukrajinske prestolnice Kijev, dodaja BBC. Znak preusmerjanja pozornosti Rusije proti vzhodu naj bi bil tudi premik več ruskih enot od južnega mesta Mariupolj na sever proti Donecku, delu za Rusijo ključne regije Donbas.
Rusija pripravlja napad na Slovjansk?
Ruska vojska naj bi pripravljala ofenzivo na mesto Slovjansk, da bi prodrla proti vzhodu Ukrajine in se povezala z drugimi silami v regiji Donbas. Po navedbah BBC naj bi ruske sile zapustile tudi območja na severu države okrog Černigiva in Sumija ter vse svoje napore usmerile na vzhod.
"Prizadevanja ruskih sil, ki napredujejo iz mesta Izjum, da bi zavzele Slovjansk, bodo verjetno del naslednje ključne bitke v vojni v Ukrajini," je zapisano v poročilu ameriškega inštituta, na katerega se sklicuje BBC.
Zelenski napad na Ukrajino izenačil z uničenjem Guernice
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v svojem nagovoru v španskem parlamentu primerjal uničujoč ruski napad na Ukrajino z bombardiranjem španskega mesta Guernica, ki so ga leta 1937 izvedli nacisti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Smo aprila 2022, a zdi se, kot da bi bil april 1937, ko je ves svet izvedel za eno od vaših mest, Guernico," je dejal Zelenski, pri čemer je mislil na bombardiranje mesta na severu Španije, ki so ga med tamkajšnjo državljansko vojno v podporo silam Francisca Franca izvedla nacistična letala.
V grozovitem dejanju, ki je pretreslo svet in je bilo ovekovečeno na Picassovi presunljivi protivojni sliki, je bilo ubitih na stotine ljudi. Večina žrtev je bila v času bombardiranja na trgu v središču mesta. Po uradnih podatkih je v mestu umrlo med 150 in 300 ljudi, medtem ko baskovske oblasti navajajo precej višjo številko, in sicer kar 1654.
Napad na Guernico je Zelenski primerjal z razmerami v jugovzhodnem pristaniškem mestu Mariupolj, ki ga že več kot mesec dni oblegajo ruske sile. "Predstavljajte si, da več kot 100.000 prebivalcev živi brez vode, hrane in zdravil, saj so ruske sile mesto praktično izolirale. Ničesar več ni, vse je v ruševinah, ljudje so mrtvi, pokopani na svojih vrtovih," je dejal poslancem.
"Nikoli si nismo mislili, da bomo še enkrat videli pretresljive podobe bombardiranj in pobojev nedolžnih ljudi na evropskih tleh. Grozodejstva, kakršna so se zgodila v Mariupolju in Buči, v nas vzbujajo največji občutek ogorčenja in gnusa. Gre za vojne zločine, ki ne smejo ostati nekaznovani," je po govoru Zelenskega poudaril španski premier Pedro Sanchez.
Desetminutni nagovor ukrajinskega voditelja je sledil valu svetovnega ogorčenja zaradi pretresljivih odkritij civilnih žrtev v Buči in drugih mestih v bližini Kijeva po umiku ruske vojske. Ukrajinski uradniki trdijo, da je bilo doslej iz širšega območja Kijeva odkritih več kot 400 trupel civilistov, od katerih so bila mnoga pokopana v množičnih grobiščih.
Kremelj zanika obtožbe o pobojih civilistov in trdi, da so ukrajinske sile ali posnetke ponaredile, ali pa je do pobojev prišlo šele po umiku ruskih vojakov.
"Sovražnik trenutno prerazporeja svoje sile, da bi nadaljeval ofenzivo na vzhodu ter v okolici Mariupolja in Harkova," je v ponedeljek dejal svetovalec Zelenskega, Oleksij Arestovič. "Poskušali bodo obkoliti naše enote in do konca zavzeti Mariupolj, ki je po večtedenskem obleganju v veliki meri uničen," je dodal.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo pričakuje tudi več ruskih napadov na oblegano mesto Harkov, je za časnik Ukrajinska pravda povedal tiskovni predstavnik ministrstva.
Medtem so iz mesta Mikolajiv na jugu Ukrajine ponoči poročali o novih napadih in žrtvah. V tamkajšnjih ruskih napadih je bilo ubitih najmanj 11 ljudi, 62 pa ranjenih, je na družbenem omrežju Telegram pozno v ponedeljek zapisal guverner regije Vitalij Kim.
Župan mesta Oleksandr Sjenkevič je pred tem po navedbah nemške tiskovne agencije dpa povedal še, da so ruske sile obstreljevale hiše, bolnišnice, vrtce, šole in sirotišnico. V ponedeljek je po njegovih besedah mesto z evakuacijskimi avtobusi zapustilo približno 120 ljudi.
O grozodejstvih v Buči bo razpravljal Varnostni svet
Zelenski bo virtualni gost Varnostnega sveta ZN, ki bo razpravljal o položaju v Ukrajini. Nastopil bo tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. V ponedeljek ni bilo jasno, ali Zelenski nastopil v živo po videopovezavi ali pa bodo predvajali le posnetek njegovega govora. To bo njegov prvi nastop v Varnostnem svetu ZN, odkar je Moskva ravno sredi zasedanja tega najpomembnejšega organa ZN o krizi med Rusijo in Ukrajino 24. februarja sprožila invazijo na sosednjo državo.
Zasedanje Varnostnega sveta o Ukrajini ni bilo sklicano zaradi pokola v Buči pri Kijevu, ampak je bilo že prej na urniku. Izredno zasedanje je zahtevala Rusija, da zavrne obtožbe o pokolu, vendar je predsedujoča Varnostnemu svetu v aprilu Velika Britanije te zahteve na jezo Moskve ignorirala.
Zaradi tega je ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija včeraj sklical novinarsko konferenco, na kateri je trdil, da Rusija ni izvršila nobenih pokolov ali grozodejstev nad civilnim prebivalstvom Ukrajine, vse skupaj naj bi bila po njegovih besedah le prirejena provokacija za diskreditacijo ruske vojske in povečanje pritiska na Rusijo.
Zatrdil je, da ima Moskva dokaze, ki dokazujejo njegove besede in jih bo predstavil Varnostnemu svetu takoj, ko bo to mogoče.
Priložnost za predstavitev svoje ruske resnice bo imel že danes, saj ni nobenega dvoma, da bo pokol v Buči v ospredju na zasedanju. Podobe mrtvih civilistov in poročila o mučenjih ter posilstvih so ogorčili svet, povečali odločnost Zahoda za sankcije in dodatno pomoč Ukrajini ter okrepili pozive k pregonu vojnih zločincev na čelu s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom, brez katerega vojne ne bi bilo.
Britanska misija pri ZN pa je tvitnila, da bo njihovo predsedovanje Varnostnemu svetu zagotovilo, da bo resnica o ruskih vojnih zločinih slišana.
EU nekatere ruske diplomate razglasila za nezaželene
Evropska unija je skupino ruskih diplomatov, ki sodelujejo z njenimi institucijami, razglasila za nezaželene oz. "persono non grata" in tako sprožila postopek za njihov izgon iz Belgije. Odločitev prihaja v luči množičnega izgona ruskih diplomatov s strani držav članic EU, ki so samo v zadnjih dveh dneh izgnale okoli 150 ruskih diplomatov.
"Odločil sem se, da več uradnikov stalnega ruskega predstavništva pri EU označim za persone non grata, ker se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so v nasprotju z njihovim diplomatskim statusom," je v izjavi za novinarje dejal visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko EU Josep Borrell. Pri tem je dodal, da bodo danes na pogovor poklicali tudi ruskega veleposlanika pri EU, da se mu sporoči odločitev EU, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Odločitev Borrella prihaja v luči mednarodnih obsodb Rusije zaradi pobojev v mestu Buča v bližini Kijeva, kjer je bilo po umiku ruskih enot odkritih več deset trupel.
Države članice EU so samo v zadnjih dveh dneh izgnale okoli 150 ruskih diplomatov, od začetka invazije pa je ta ukrep doletel že skupno 260 diplomatov. Izgone ruskih diplomatov so sprva v ponedeljek najavile Litva, Nemčija in Francija, danes pa so se jim pridružile še Slovenija, Latvija, Italija, Španija in Danska.
Nemčija se je v povezavi z vojno v Ukrajini odločila izgnati 40 ruskih diplomatov, Francija jih je izgnala 35zaradi njihovega delovanja proti francoskim varnostnim interesom, medtem ko pa se je Litva odločila izgnati ruskega veleposlanika.
V Italiji je bilo danes 30 ruskih diplomatov izgnanih "iz razlogov nacionalne varnosti" v zvezi z vojno v Ukrajini. Nekaj ur pozneje se je ukrepom pridružila tudi Španija, kjer je zunanji minister napovedal izgon približno 25 ruskih diplomatov. Med njimi sicer ni bil ruski veleposlanik, saj si želi Španija pustili možnost za dialog za rešitev spora.
Podobno potezo je napovedala tudi Danska, ki je izgnala 15 ruskih diplomatov, obtoženih vohunjenja na njenem ozemlju. Vseeno pa je pri tem danski zunanji minister Jeppe Kofod dodal, da bodo diplomatski stiki z Moskvo ostali odprti, in opozoril, da ruski veleposlanik ni bil izgnan.
Slovenija pa je napovedala izgon 33 ruskih diplomatov in osebja na veleposlaništvu v Ljubljani. Slovenija zahteva prilagoditev števila osebja na ruskem veleposlaništvu številu osebja na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi. S tem Slovenija zahteva zmanjšanje števila ruskih diplomatov iz 41 na osem.
Medtem pa je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov na današnji tiskovni konferenci dejal, da je bil množični izgon ruskih diplomatov "kratkovidna poteza".
"Oženje možnosti za diplomatsko komunikacijo v tako težavnem kriznem okolju, kakršnega še ni bilo, je kratkovidna poteza, ki bo še dodatno otežila našo komunikacijo, ki je nujna za iskanje rešitve," je dejal in dodal, da bo izgon diplomatov neizogibno vodil v povračilne ukrepe.
