Slovenija bo tako predvidoma do konca leta prejela 541 milijonov evrov, od tega 231 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil.
V drugem zahtevku, ki ga je komisiji poslala sredi septembra, je Slovenija združila drugi in tretji obrok nepovratnih sredstev ter prvi obrok posojil. Obroka nepovratnih sredstev skupaj znašata 231 milijonov, prvi obrok posojil pa okoli 310 milijonov evrov.
Slovenija je izpolnila 44 mejnikov in ciljev, ki vključujejo ukrepe na področjih zelenega prehoda (reforma javnega potniškega prometa in povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture), digitalizacije gospodarstva in kulturne dediščine ter stanovanjske politike.
Eden od mejnikov se nanaša tudi na zmanjšanje poplavne ogroženosti. Slovenija je pripravila načrt upravljanja tveganj za poplave.
220 milijonov evrov posojil in 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev
Komisija je oceno drugega zahtevka, ki pred izplačilom potrebuje še pozitivno mnenje držav članic, pripravila na podlagi spremenjenega nacionalnega načrta za okrevanje.
Načrt, ki so ga sredi oktobra potrdili finančni ministri držav članic, po novem obsega 1,07 milijarde evrov posojil in 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Gre za 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in 121 milijonov evrov v okviru poglavja REPowerEU, katerega namen je zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov in pospešitev zelenega prehoda.
V spremenjenem načrtu je za zmanjšanje poplavne ogroženosti predvidenih 240 milijonov evrov. Od tega je 220 milijonov evrov posojil in 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Slovenija je v okviru spremembe načrta zaprosila tudi za 404,5 milijona evrov dodatnih posojil za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture, od tega bo 182 milijonov namenjenih obnovi dveh regionalnih železniških prog po avgustovski ujmi, bohinjske in koroške.
Iz mehanizma za okrevanje in odpornost je Slovenija doslej prejela 231 milijonov evrov predplačila septembra 2021 in prvo izplačilo v višini 50 milijonov evrov aprila letos.
