Uroš Esih
Kako usklajena je slovenska zunanja politika?
Usklajenost zunanjepolitičnih akterjev je pogoj za uspeh v diplomaciji. Za razliko od prejšnjega mandata, ko je bil aktualni zunanji minister Miro Cerar predsednik vlade in je takt slovenski zunanji politiki dajal bivši zunanji minister Karl Erjavec, je zdaj zunanja politika bolje usklajena. Prizorov, ko je Erjavec zagovarjal trši odnos do Hrvaške, blažji Cerar pa ga je poskušal umirjati v javnost, v tem mandatu ne gledamo več. Zdaj tudi Cerar pošilja na točki zavračanj arbitražne razsodbe enotni hrvaški politiki trša, skoraj ultimatno intonirana sporočila. A za razliko od prejšnjega mandata zdaj takt slovenski zunanji politiki spet daje premier Marjan Šarec, Cerar pa je že večkrat poudaril usklajenost zunanjega ministrstva s kabinetom predsednika vlade. Ta je po tem, ko so se v javnosti znašli prisluhi, ki dokazujejo hrvaško krivdo za prisluhe Sekolec-Drenik, Zagrebu poslal jasno sporočilo, da je slovenska stran za uveljavitev arbitražne razsodbe pripravljena uporabiti vsa sredstva, poleg političnih in diplomatskih še obveščevalna.
Je slovenska diplomacija še vedno monotematska, usmerjena na uresničevanje arbitražne razsodbe?
Slovenski diplomati v Bruslju, a tudi drugje, so v zadnjih letih od svojih sogovornikov pogosto dobivali očitek, da se je slovenska diplomacija spremenila v diplomacijo ene teme - arbitraže. Čeprav se je celotna politika lani soglasno odločila, da vprašanje uresničevanja arbitražne razsodbe depolitizira in ga s tožbo zoper Hrvaško zaradi kršenja evropskega prava na Sodišču EU v Luksemburgu spravi na pravno področje, pa je objava prisluhov, ki imajo cilj, da škodijo Hrvaški, napovedala novo slovensko diplomatsko arbitražno ofenzivo na Hrvaško. To pomeni, da bo slovensko-hrvaški mejni spor še naprej zaposloval oziroma obremenjeval znatni del slovenske diplomacije in njenih omejenih resursov. Upoštevajoč slednje, se zastavlja vprašanje, kako uspešna bo Slovenija pri izpeljavi za našo državo prestižnega, drugega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Cerar se nadeja, da bi predsedovanje lahko revitaliziralo slovensko diplomacijo in ji dalo nov zagon: "Iskreno verjamem, da je predsedovanje naša največja interna priložnost, saj lahko z novimi kadri, sredstvi in izzivi slovenska diplomacija dobi dodaten zagon, da okrepimo mehanizme in izboljšamo pogoje našega delovanja." Čeprav je predsedovanje tako rekoč pred vrati, Cerar priznava, da vsebinske prioritete slovenskega predsedovanja še niso pripravljene.
Kako se spreminja slovenski odnos do velesil?
Na nekdanjega zunanjega ministra Erjavca je pogosto letel odčitek, da je slovensko zunanjo politiko odpeljal preveč v prorusko smer. Šarčeva vlada je obljubila ponovno uravnoteženje odnosov z ZDA, česar se je lotila prednostno. Tudi vrh pobude Treh morij, ki ga je v Slovenijo pripeljal predsednik republike Borut Pahor, podčrtuje slovenski obrat k ZDA. Pobuda, za katero v ZDA sicer izgubljajo navdušenje, je namreč projekt, ki utrjuje interesno sfero ZDA v vzhodni in srednji Evropi. Vlada sicer pogosto poudarja transatlantski varnostni okvir s članstvom v zvezi Nato, Rusijo pa prepoznava kot pomembno gospodarsko partnerico. Proameriški obrat slovenske zunanje politike se ne kaže toliko v retoriki nosilcev zunanjepolitičnih funkcij kot v tem, da so najpomembnejša sekretarska mesta na zunanjem ministrstvu in v kabinetu predsednika vlade zasedli ZDA zelo naklonjeni ljudje. Tudi vzpostavljanje slovenske politike do supersile Kitajske poteka skozi prizmo ameriških interesov. "Na globalnem gospodarskem odru je Kitajska naš konkurent, žal pa na nekaterih področjih, zlasti ko gre za nove varnostne izzive, tudi dejavnik tveganja," je na Brdu izpostavil Cerar.
