V slovenski mesni industriji v času epidemije občutijo zaprtje šol, vrtcev in gostiln, saj so tudi to njihovi pomembni odjemalci. Če so se marca ob izbruhu soočali s povečanim povpraševanjem zaradi navala ljudi v trgovine, so se aprila stvari umirile in so morali tudi v teh podjetjih nekateri vsaj za nekaj dni na čakanje ali na dopust.
Kot je za STA povedal predsednik uprave Panvite Peter Polanič, so marca, tako kot večina prehranske industrije, zaradi epidemije zaznali večje povpraševanje po svojih izdelkih, zato so morali povečati tudi obseg svoje proizvodnje. Ker se je aprila povpraševanje v trgovinah normaliziralo, zaradi ukrepov pa trenutno ni prodaje gostincem in hotelirjem, obseg prodaje pa se je znižal tudi javnim zavodom, zlasti vrtcem in šolam, ter podjetjem, je bila proizvodnja ta mesec nižja.
"Javnim ustanovam sicer prodamo okoli tri odstotke celotne prodaje, kar v številkah ni tako malo in izpad s tega naslova poskušamo nadomeščati pri drugih kupcih," je pojasnil Polanič, ki zaradi trenutnih razmer pričakuje tudi slabšo turistično sezono in manj javnih prireditev, kar se že in se bo še nekaj časa odražalo tudi v njihovih številkah. Panvita je sicer v času izbruha epidemije delu zaposlenih v strokovno-administrativnem delu omogočila delo od doma, manjši del tistih, ki so vezani na kupce z gostinsko-hotelirskega dela in javnih zavodov pa začasno poslali na čakanje. Načrtujejo, da bodo že naslednji teden začeli delati po normalnem delovnem času, saj se začenja sezona piknikov.
Tudi v Perutnini Ptuj se je po začetnem izrednem povečanju zaradi ustvarjanja zalog povpraševanje kupcev kmalu zmanjšalo. Kot je povedal direktor trženja David Visenjak, je na to poleg zaprtja gostinskih objektov in šol vplival tudi krajši delovni čas trgovin, nižje frekvence obiskov v trgovinah in zaloga hrane, ki so si jo potrošniki z nakupi ustvarili na začetku izrednih razmer. "Opazili smo, da se je zmanjšala prodaja svežega perutninskega mesa, predvsem zaradi zaprtja segmenta gostinstva in hotelirstva, hkrati pa se je povečala prodaja izdelkov in pripravljene hrane. Trenutno se razmere v prodaji na slovenskem trgu stabilizirajo," je poudaril Visenjak.
Sicer pa prodaja gostinstvu in javnim zavodom v ptujski skupini običajno predstavlja nekaj manj kot 20 odstotkov njihove prodaje v Sloveniji, zato je njihovo zaprtje bistveno vplivalo na zmanjšanje povpraševanja aprila. Strokovni sodelavci, ki delajo na tem področju, so zato po besedah Visenjaka trenutno na čakanju.
Da se je povpraševanje v zadnjih tednih umirilo, potrjuje tudi direktor prodaje za Slovenijo v Pivki Delamarisu Gregor Moljk. Težave imajo predvsem pri izvozu mesa, zlasti na trge Italije, Avstrije in Hrvaške, medtem ko je povpraševanje s področja gostinstva in hotelirstva ter javnih naročil zmanjšano že vse od razglasitve epidemije sredi marca. Tudi povpraševanje po izdelkih Delamarisa se je marca povečalo, zdaj pa ostaja na ravni lanske prodaje. Omenjena družba sicer neposredno ni velik dobavitelj javnim zavodom, se jim je pa prodaja v tem segmentu zaradi zaprtih vrtcev, šol in gostiln skrčila za več kot polovico. Dodaten padec se je zgodil tudi pri grosistih, ki te kupce ravno tako oskrbujejo z njihovimi izdelki. "Manjši padec beležimo tudi pri domovih starostnikov in bolnišnicah. Ker smo vertikalno integrirano proizvodno podjetje, se na take hitre in izredne padce prodaje ne moremo odzvati takoj," dodaja Moljk.
Zaradi zelo zmanjšane oziroma omejene proizvodnje po besedah predsednika uprave skupine Pivka Delamaris Janeza Rebca nekaj zaposlenih koristi dopuste. Na čakanju sta bili doslej začasno dve potnici, ki pokrivata področje slovenskih trgovin, s hrano pa oskrbujejo trgovske sisteme in končne potrošnike, a se razmere iz dneva v dan spreminjajo.
