Slovensko-hrvaški odnosi: Pogačnik ni darilo Hrvaški

Od včeraj funkcijo vršilca dolžnosti direktorja vladne službe za zakonodajo opravlja pravnik dr. Miha Pogačnik, ki je slovenski javnosti znan iz časov bilateralnega urejanja mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, torej preden je bil novembra leta 2009 med državama podpisan arbitražni sporazum.
V času druge vlade Janeza Janše je bil visoki predstavnik Slovenje za vprašanja nasledstva, med letoma 2001 in 2009 je opravljal funkcijo predsednika diplomatske komisije za mejna vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, vodil pa je tudi pogajalsko delegacijo za pogodbo o meji med državama. Za svoje delo je bil podjetni Pogačnik dobro nagrajen, za vodenje meddržavne komisije pod drugo Janševo vlado je prejel skupno 96.245 evrov, njegov inštitut Iustica pa je zaslužil še 106.531 evrov bruto. Janševemu nasledniku Borutu Pahorju, očetu arbitražnega sporazuma, so se ti zneski zdeli previsoki, zato se je vladno sodelovanje s Pogačnikom končalo.
Podjetni Pogačnik pogosto spreminja stališča
Pogačnik posledično ni imel dobrega mnenja o arbitražnem sporazumu. Leta 2010 je dejal, da je strokovna blamaža in politična napaka. A še leta 2007 je menil drugače: "Mislim, da se Slovenija ne boji arbitraže, vsaj jaz bi svetoval, naj se je ne boji." Tudi za arbitražno razsodbo, ki jo je začela implementirati vlada Mira Cerarja, Pogačnik ni našel pozitivnih besed. Leta 2019, ko je bil Janša v opoziciji, je dejal, da se z Janšo strinja, da je arbitražna razsodba za Slovenijo izrazito neugodna, ob tem pa dodal, "da si skoraj ne bi znal predstavljati, da bi bil izid bilateralnih pogajanj bolj neugoden, kot je ta sedaj".
Zato ne preseneča, da so se glede na Pogačnikova stališča do arbitražne razsodbe razplamtele špekulacije o usodi arbitražnega sporazuma in celo o tem, da se Slovenija odpoveduje arbitražnemu sporazumu in da je njegovo imenovanje signal Zagrebu, da Janša želi bilateralne pogajanja z Zagrebom.