V zadnjem času poslušamo, da sistem družinske medicine razpada, zdravniki po vsej Sloveniji pišejo odpovedi v upanju na spremembe in boljše delovne pogoje. In prav v tem obdobju so številni slovenski zdravniki v nabiralnike prejeli vabilo, da se na junijsko soboto udeležijo predavanja o možnostih dela v Veliki Britaniji.
Poljska kadrovska agencija Paragona, ki že 17 let po Evropski uniji išče kadre za podhranjene zdravstvene sisteme držav, je slovenskim družinskim zdravnikom ponujala delo v Veliki Britaniji. Za 37 ur tedenskega dela nekaj več kot 100.000 evrov plače, so obljubljali. A pompozna napoved in velike obljube so bile očitno premalo, da bi se zdravniki odločili priložnost iskati v tujini. Po poročanju komercialne televizije je na dogodek prišlo manj kot deset zdravnikov. Ali to pomeni, da slovenski družinski zdravniki kljub slabim delovnim pogojem pri nas, raje izberejo Slovenijo kot tujino? Je delo v državah Evropske unije za družinske zdravnike sploh boljše?
Delo zdravnika v Veliki Britaniji primerljivo z delom v Sloveniji
Ponudb za delo v tujini je malo morje
Po besedah Muževiča ponudba poljske kadrovske agencije Paragona ni nobena izjema. Tovrstne ponudbe zdravniki po elektronski pošti in družbenih omrežjih prejemajo večkrat mesečno. "Število zdravnikov, ki zapustijo Slovenijo, je neznanka. Večje število zdravnikov družinske medicine se odloči za menjavo specializacije ali poklica. Statistike omenjenih prehodov pa žal ne vodi nihče." Temu pritrjuje tudi Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, ki pojasnjuje, da je o številu tovrstnih ponudb iz tujine težko govoriti. "Znano je, da iskalci naših zdravnikov delujejo preko različnih spletnih omrežij, najbolj znano je delovanje na Linkedinu. Prav tako so prisotni na mednarodnih kongresih, kjer posebej naslavljajo mlade zdravnike. Sama menim, da s tem ni nič narobe, saj podobno delujejo tudi na drugih poklicnih področjih in takšno prehajanje strokovnjakov iz ene države v drugo prinaša tudi precej prednosti. Res je situacija na področju medicine nekoliko drugačna, vendar za Evropsko unijo velja prosti trg dela in vsakdo se lahko svobodno odloči, kje bo iskal službo."
Tudi v ponudbi poljske kadrovske agencije Paragona ne vidi nič spornega. "Menim, da je poljska kadrovska agencija korektno najavila dogodek, ki ima podoben doseg kot vabila po spletnih omrežjih," pojasnjuje Čebašek Travnikova.
Zdravnik pogosto nima možnosti odločati, ali bo delal kakovostno
Podatkov o tem, koliko zdravnikov vsako leto zapusti Slovenijo in boljše delovne pogoje išče v tujini, zdravniška zbornica nima. "Imamo podatke le za tiste zdravnike, ki so zahtevali izbris iz naše zbornice zaradi odhoda v tujino. Teh pa je v zadnjih treh letih do 50 letno, družinski zdravniki niso v večini. Po drugi strani pa moramo vedeti, da nekateri naši zdravniki ostajajo člani naše zbornice, čeprav so zaposleni v tujini," razlaga predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
In kakšen je položaj slovenskih družinskih zdravnikov v primerjavi s tistimi v Evropski uniji? " Kadar se citirajo mednarodne primerjave, se v glavnem primerjajo številke - na primer, koliko določenih specialistov na 1000 prebivalcev ima posamezna država. Znano je, da smo po tem podatku na repu držav EU, a kljub temu zdravstveni kazalci prebivalstva niso slabi. Je pa vedno več zdravnikov, ki so izpostavljeni preobremenjenosti, stresu in nasilju na delovnem mestu."
Prvi mož sindikata Praktik.um ob tem opozarja, da se moramo vprašati tudi, kako je mogoče, da je poklic družinskega zdravnika do tolikšne mere reguliran, da je praktično nemogoče delati v varnih delovnih razmerah. "Zdravnik družinske medicine pogosto nima možnosti odločati, ali bo delal kakovostno. To je podobno, kot da bi voznik avtobusa lahko opravljal svoj poklic le, če se nikoli ne bi smel ustaviti ob stop znaku, kljub temu da zakon pravi nasprotno," pravi sogovornik. "Kakorkoli, osebno bi zaradi družinskih razlogov prej zamenjal poklic, kot šel v tujino."
Po boljših delovnih pogojih izstopata Švedska in Portugalska
V Sloveniji imamo zelo malo časa za obravnavo bolnikov
V Sindikatu zdravnikov družinske medicine Slovenije trenutne delovne pogoje zdravnikov družinske medicine ocenjujejo glede na primerjavo z drugimi državami v Evropski uniji in glede na zmožnost opravljanja dela po strokovnih smernicah. "Čas, ki ga imamo za obravnavo bolnikov, je v Sloveniji med najkrajšimi v razvitem svetu. Če pa bi želeli delati skladno s strokovnimi smernicami, kar od nas tudi zahteva zakon, pa bi v povprečno veliki ambulanti morali delati približno 20 ur dnevno, seveda ob hipotetični predpostavki, da bi bilo mogoče toliko časa delati kakovostno." Je tujina torej odgovor na težave, ki pestijo slovenske družinske zdravnike? Po besedah Muževiča so v tujini praviloma veliko boljši delovni pogoji. "Najbolj izstopata Švedska in Portugalska, kjer zdravniki obravnavajo približno 10 do 15 bolnikov dnevno in jih država ne sili k nezakonitemu delu. Ali je zaradi tega vredno oditi tja, pa je drugo vprašanje, saj je za marsikoga lažje zamenjati poklic, kot pa se preseliti s celo družino v drugo okolje."
