Smetiščno ljudstvo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Iz Homo sapiensa smo se razvili v smetiščnega človeka.
EPA

Po spletu kroži množica fotografij in filmčkov, kakšne katastrofalne posledice ima naše ravnanje s plastiko. Morda niti ne sama uporaba plastike, ampak večina težav nastane potem, ko jo odrabimo, izrabimo. Pravzaprav ne ravnamo nič drugače, kot so z odrabljenimi stvarmi ravnali naši predniki. Tudi oni so take stvari preprosto "vrgli stran". V smeti.
Ko sem bil majhen, smo pri noni in nonotu metali vse na gnoj. Gnojišče je pač nekakšen simboličen kraj za odvečno. Ampak včasih so bile odrabljene stvari narejene iz naravnih materialov, ki so strohneli, zgnili, skratka lepo razpadli in so jih bakterije predelale v humus. Biorazgradljive, bi rekli danes. Težav s smetmi, ki bi zastrupljale okolje ali kako drugače škodile naravi, skorajda ni bilo. Tudi razbita lončevina ni umorila nikogar, niti ni zastrupljala vode, prsti … No, na Krasu smo perje oskubljenih kokoši ali pa kakšno poginulo kuro nesli na gmajno in jo vrgli v neko brezno. Če danes pomislim, niti slučajno nismo bili ekološki, tega zavedanja niti ni bilo, saj niti ni bilo toliko težav z zastrupljanjem okolja.

"Materiali so se spremenili, naše navade pa ne."
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta