"Smo za direktivo, vendar ne na škodo avtorjev in malih založnikov"

Evropski parlament bo med 25. in 28. marcem na plenarni seji glasoval o predlogu Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki avtorjem omogoča plačilo za glasbena, filmska in novinarska dela, ki jih na spletu objavljajo velike platforme. Direktiva naj bi uveljavila pravično plačilo za vse ustvarjalce na spletu. Evropska komisija je direktivo predlagala, da bi posodobila avtorske pravice za dobo interneta in spodbudila razvoj kreativnih industrij v Evropi. Za njen sprejem se sicer zavzema več kot 200 mednarodnih in evropskih avtorskih organizacij z različnih področij, od filma, glasbe, založništva do medijev.

Ne na škodo avtorjev

Vendar pa se vsi ne strinjajo z omenjeno direktivo oziroma nekaterimi njenimi členi. Zato so se danes zbrali na protestu na Prešernovem trgu v Ljubljani. Poleg Ljubljane je podoben protest potekal še v več evropskih mestih. Namen protesta, ki ga je organizirala Piratska stranka Slovenije ob podpori Levice, je opozoriti na določena vprašanja in pomisleke, ki jih odpira sprejemanje nove direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Smo za direktivo, vendar ne na škodo avtorjev in malih založnikov, pravi Rok Andree, predsednik Piratske stranke Slovenije. Protesta sta se udeležila tudi evropska poslanca Tanja Fajon in Igor Šoltes, ki sta povedala, da bosta glasovala proti direktivi, ki da je slaba, saj pozablja na avtorske pravice avtorjev. Na protestu so se zbrali, je povedal Rok Andree, da bi opozorili Evropski parlament na neustreznost direktive, še posebej na problematična 11., po novem 13. člen, ter 13. oziroma zdaj 17. člen. Cilj protesta je prepričati evropske poslance, da zavrnejo direktivo ali pa vsaj v celoti zavrnejo omenjena člena. Nekdanji 11. člen je sporen, pravi Andree, ker podeljuje novo sorodno pravico lastnikom avtorskih pravic, ko gre za povezave na njihove objave. Težava pa je v tem, da lastniki avtorskih pravic niso avtorji temveč založniki. Kot primer je navedel plačilo, ki ga založniki zahtevajo od Googla za vsak najdeni iskalni zadetek preko njegovega brskalnika. Medtem nekdanji 13. člen uvaja obveznosti za platforme, da bodo plačevale licenčnine, če licenčnin ne bo, pa bodo morale uvesti filtre. Omenjen člen pravi, da platforme, na katere uporabniki nalagajo svoje vsebine, zagotavljajo 100-odstotno skladnost z avtorskimi pravicami, ter da te platforme plačajo za vsako napako.

Ne gre za cenzuro interneta

Luka Novak, strokovnjak za avtorsko pravo in direktor Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja SAZOR, v katerem so se združili združenja slovenskih ustvarjalcev, filmskih, glasbenih, književnih in novinarskih - SAZOR podpira sprejetje omenjene direktive,- pa pravi, da bo sprejete direktive pomenilo, da bodo YouTube, Google, Facebook in druge veliki tehnološki giganti dolžni plačevati slehernemu, čigar dela bodo dostopna preko njih. Brez ureditve avtorskih pravic na spletu so kršene človekove pravice. "To ni nikakršna cenzura, to je človekova pravica tako do obveščenosti kot do izbire vsebin ponudnika (medija, založnika, izdajatelja). Teh pravic pa ne bodo plačevali uporabniki spleta, temveč njegovi ponudniki, torej velike platforme.Direktiva je korak v smer, da gremo s časom in tehnološkim napredkom naprej, saj smo doslej vsi pristajali na nenapisana pravila, ki jih je vzpostavilo zatečeno stanje pod taktirko velikih korporacij. Če YouTube trenutno le velikim igralcem plačuje 1000 evrov na milijon predvajanj, in če grobo ocenimo, da imajo slovenski ustvarjalci skupno na njegovi platformi morda že kar milijardo ogledov, je to že milijon evrov, ki so šli mimo njihovega v Googlov žep. To imenujemo tudi vrednostna vrzel (value gap) in prav to se bo z direktivo spremenilo," pravi Novak.