Včeraj je minil mesec dni, odkar je v romskem naselju v Goriči vasi v občini Ribnica zaradi pljučnice umrl dvomesečni dojenček Amadej B. Opisi okoliščin smrti, ki so razvidne iz obsežne dokumentacije pristojnih institucij, ki smo jo pridobili, odsevajo ekstremno pomanjkanje in ogroženost. Romska družina s tremi otroki je več let živela v izraziti revščini, v slabo opremljeni in slabo izolirani baraki, brez vode in elektrike, skoraj brez pohištva. Postlali so si na odejah na tleh. Mater otroka, Jasno H., je še posebej prizadelo, da je na otroku po smrti odkrila tudi ugriz podgane. Povedala je, da je na tragično noč sicer ves čas ležala ob njem, a da v temi, ker ni elektrike, ni mogla videti, kaj se dogaja. Babica preminulega Amadeja, ki živi v sosednji baraki, nam je povedala, da se trudi zagotoviti preživetje otrokom in vnukom. Vendar vsi skupaj živijo v tolikšni revščini, da je že povsem obupana. Družina se je včeraj, kot vsak dan, zbrala ob otrokovem grobu v Ribnici in pod belim križem prižgala sveče.
Odvzemi otrok
Amadejeva smrt je povzročila pretres med Romi in tudi v lokalnih uradnih institucijah. Center za socialno delo je dva dni po smrti dojenčka staršem začasno odvzel še oba druga otroka in ju namestil v krizni center v Grosupljem. Kot razlog za odvzem so med drugim navedene težke bivanjske razmere in nedostopnost vode, tudi pomanjkljiva skrb za otroke. Starša sta dobila nalogo, da morata urediti primernejše prostore za bivanje otrok. Takšne prostore sta našla v zidani hiši Jasninega brata v sosednjem naselju, vendar center za socialno delo otrok še ni vrnil. Je pa center odvzel še enega otroka drugi romski materi, ki je z Jasno H. živela v skupni baraki. Tej materi so otroka odvzeli že v porodnišnici, saj je rodila le nekaj dni po smrti Amadeja. Po dostopnih podatkih Center za socialno delo Kočevje trenutno pripravlja postopke za odvzem še sedmih otrok. Po naših informacijah so odvzemi romskih otrok, ne glede na težke razmere, sicer izjemno redki.
Direktorica centra Katarina Hiti je v odgovoru na Dnevnikova vprašanja zapisala, da so ob tovrstnih tragedijah prizadeti. "Center za socialno delo družine pozna in se z njimi dogovarja o spremembah in ustrezni zaščiti najbolj ranljivih, to je njihovih otrok. Center se ves čas vključuje v reševanje stisk in težav v naselju," je sporočila.
V nemogočih bivanjskih razmerah v Sloveniji živi stotine romskih otrok in po raziskavi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so smrti romskih dojenčkov štirikrat pogostejše kot pri neromskem prebivalstvu; smrti romskih otrok med prvim in četrtim letom pa so celo sedemkrat pogostejše kot v večinskem prebivalstvu. Statistični vzorec je sicer premajhen za dokončne zaključke, so opozorili na NIJZ. Podatki pa kažejo, da je umrljivost današnjih romskih otrok takšna, kot je bila med slovenskim prebivalstvom med letoma 1950 in 1960.
Tožba zaradi vode v Strasbourgu
Ob tragičnem dogodku v Goriči vasi se je ponovno odprlo vprašanje, kako romska naselja čim prej urediti, jih opremiti z vodo, elektriko in kanalizacijo. S tem bi se vzpostavila vsaj temeljna infrastruktura, na kateri bi lahko skušali osnovati znosnejše bivanjske razmere. Občina Ribnica je po smrti otroka sestavila posebno komisijo. Ukrepe župan Samo Pogorelc pričakuje tudi od države.
Temeljni problem, o katerem smo že večkrat poročali, pa je nelegaliziranost tovrstnih naselij. Romsko naselje Goriča vas sicer na travniku pod vasjo stoji že več kot trideset let. V društvu Amnesty International Slovenije, ki skrbi za pravice Romov, so včeraj opozorili, da so njegov nastanek tedanje jugoslovanske oblasti celo spodbudile s postavitvijo prvih treh bivalnih kontejnerjev. Po osamosvojitvi in menjavi lastninske ureditve zemljišč pa je naselje postalo "nelegalno". To okoliščino država in občine zdaj navajajo kot argument v trditvi, da elektrike in vode ni mogoče napeljati. Enako trdijo za vsa druga nelegalna naselja.
O tem bo sicer kmalu odločalo evropsko sodišče za človekove pravice, ki obravnava pritožbo več Romov, tudi iz Goriče vasi, zaradi odrekanja pravice do pitne vode, ki je univerzalna človekova pravica. "Naše ogorčenje je usmerjeno v oblasti, saj nedelovanje na lokalni in državni ravni za številne romske družine vzdržuje razmere brez vode in elektrike, v človeka nevrednih razmerah, ki že same po sebi predstavljajo zdravstveno tveganje. Zato se tragedija ni zgodila samo tej družini, zgodila se je celi občini in celi naši družbi," opozarja direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.
