Nacionalna koordinatorica programa cepljenja na NIJZ Marta Grgič Vitek je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da cepljenje spremljajo na podlagi podatkov o opravljenih cepljenjih, ki jih izvajalci cepljenja poročajo v elektronski register cepljenih oseb. Poročilo s podatki do zadnjega tedna, do nedelje 28. februarja, kaže, da je bilo s prvim odmerkom cepljenih okoli 121 tisoč ljudi oziroma 5,8 odstotka. Z drugim odmerkom je bilo cepljenih 51 tisoč in nekaj ljudi, se pravi 2,4 odstotka. Vseh izvedenih cepljenj je bilo 172 tisoč.
Podatki kažejo tudi, da je bilo cepljenih nekaj več žensk kot moških. S prvim odmerkom je v državi cepljenih 7,2 odstotka žensk, z drugim odmerkom 3,3 odstotka. Medtem ko jih je pri moških nekaj manj. Marta Grgič Vitek odgovarja, da je to predvsem zato, ker so trenutno cepljeni predvsem zdravstveni delavci, pa starejše osebe in oskrbovanci domov za starejše, kjer je veliko večji delež žensk kot moških. Glede na regije ima največji delež precepljenih s prvim odmerkom Goriška, podobno je tudi z drugim odmerkom.
V cepilnih centrih po državi sicer večinoma končujejo s cepljenem starejših od 80 in 75 let, ponekod cepijo tudi posebej ranljive kronične bolnike ter nepokretne. Zdravstvene delavce najbolj obremenjuje zagotavljanje nemotenega poteka cepljenja, v veliko pomoč bi jim bila aplikacija za naročanje, je povedala Grgič Vitkova.
Pričakuje, da bodo v marcu večinoma cepljeni starejši od 75 let. Poudarila je, da stroka teži k temu, da se s cepljenjem preprečuje smrti in težje poteke bolezni, zato menijo, da je treba prioritetno cepiti starejše ter kronične bolnike.
Kaj vse sodi med resne neželene učinke?
Doslej je bilo največ cepljenih s cepivom proizvajalca Pfizer. Skupno število opravljenih cepljenj s tem cepivom je skoraj 155 tisoč. Prijavljenih neželenih učinkov pa skupaj 1823. S cepivom Moderne je bilo opravljenih precej manj cepljenj, skoraj 5 tisoč. Tudi število prijavljenih neželenih učinkov je tam bistveno manjše, deset. S cepivom AstraZeneke je bilo skupno število cepljenj 12.737, prijavljenih neželenih učinkov pa 200.
Marta Grgič Vitek pravi, da je med stranskimi učinki največ splošnih težav in sprememb na mestu aplikacije, potem pa so težave s strani živčevja, prebavil in tako naprej. "To so bili podatki za cepivo proizvajalca Pfizer, s katerim je bilo opravljenih največ cepljenj."
Kaj vse pa sodi med resne neželene učinke? Grgič Vitkova pravi, da sta to za življenje ogrožajoče stanje ali bolezen. "Vsaka oseba, ki je po cepljenju hospitalizirana z nekim neželenim učinkom, za katerega ne vemo, ali je povezan s cepljenjem ali ne, se smatra kot resen neželen učinek." Kot resen stranski učinek se obravnavajo tudi razne trajne okvare, prirojene anomalije, druga klinično pomembna stanja ali smrt. Do sedaj so zabeležili 13 prijav resnih neželenih učinkov, kar predstavlja 0,7 odstotka vseh prijavljenih neželenih učinkov. "Pri petih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v časovni povezavi s cepljenjem. Od teh petih smrti je dve že obravnavala komisija pri ministrstvu za zdravje in zaključila, da je povezava s cepljenjem v teh primerih malo verjetna. Medtem ko so trije primeri še v fazi preiskave."
Prijavljeni so bili tudi štirje neželeni učinki, kjer je bila potrebna hospitalizacija. "Tudi to je že bilo preiskano s strani komisije, ugotovljeno je bilo, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. Poleg tega imamo še nekaj neželenih dogodkov, ki so v časovni povezavi s cepljenjem in zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija. Recimo venska tromboza s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju. Pa anafilaksija po cepljenju, možganska kap 13 dni po cepljenju. Ti primeri so še v fazi zbiranja podatkov."
