Včeraj več okužb kot pred tednom dni, izstopajo Maribor, Celje, Velenje ... Kacin: Prihodnji teden načrtujemo začetek cepljenja vzgojiteljev in učiteljev

A.L., STA
03.03.2021 09:43
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotografija je simbolična.
Sašo Bizjak

Po podatkih Covid-19 Sledilnika so včeraj ob 6.212 PCR-testih potrdili 1.209 okužb z novim koronavirusom, delež pozitivnih je znašal 19,5 odstotka. Opravili so tudi 24.233 hitrih antigenskih testov. Vse pozitivne izvide hitrih testov preverjajo še s PCR-testi. Pred tednom dni so pri nas potrdili manj primerov, 1097.

Hospitalizarnih je 516 bolnikov, na intenzivni negi se jih zdravi 82. Iz bolnišnic so včeraj odpustili 54 ljudi, 11 jih je umrlo. Sedemdnevno povprečje je 761.

Med občinami glede na število potrjenih okužb izstopajo Domžale z 21 okužb, Grosuplje z 18 okužbami, na Igu so jih potrdili 16, v Postojni 23, Škofljici 18, Celje jih ima 27, Velenje 23, Šentjur 17, Kranj 27, Škofja Loka 16, v Radovljici so potrdili 17 novih primerov, v Izoli 26, Koper jih ima 59 in Piran 19. V Ljubljani so včeraj potrdili 164 novih okužb, v Mariboru pa 61, kar je precej več kot so poročali v preteklih dneh.

Koordinator za logistični del množičnega cepljenja proti covidu-19 Jelko Kacin je ob obisku cepilnega mesta v Ljubljani pojasnil, da prihodnji teden načrtujejo začetek cepljenja vzgojiteljev in učiteljev. Kot je dejal, v marcu načrtujejo porabo okoli 240.000 odmerkov cepiva, sicer pa organizacija omogoča med 500.000 in 600.000 cepljenj na mesec.

Nebojša Tejič/sta

Po Kacinovih besedah v četrtek pričakujejo več kot 24.000 odmerkov cepiva AstraZenece. Če ti ne bi prišli, pa na zalogi držijo še 15.000 odmerkov, da bi prihodnji teden začeli množično cepljenje vzgojiteljev in učiteljev, kajti to je v tem trenutku prva prioriteta, je dejal.

Če bo šlo vse po načrtih, bomo v marcu v Sloveniji prejeli več kot 100.000 odmerkov cepiva AstraZenece, 30.000 odmerkov cepiva Moderne in nekaj manj kot 100.000 cepiva Pfizerja. To po Kacinovih besedah pomeni, da se bomo v marcu prvič soočili z možnostjo, da porabimo okoli 240.000 odmerkov cepiva, kar je polovična kapaciteta od siceršnjih zmogljivosti. Organizirali so se namreč na način, da lahko na mesec cepijo med 500.000 in 600.000 ljudi, kar pomeni okoli 30.000 na delovni dan, je pojasnil nacionalni koordinator za cepljenje.

Za prevzem cepiv, njihovo prepakiranje, dostavo in pobiranje ostankov bo po njegovih besedah poskrbela koncesionarska družba, za partnerja so izbrali družbo Salus, ki zagotavlja tudi ustrezne skladiščne prostore. Pogodba do konca letošnjega leta pa znaša manj kot milijon evrov, je še pojasnil Kacin.

 

Enoletne lekcije covida-19: Učinkovitega zdravila še ni, pomagajo si z remdesivirjem

Pred letom dni so zdravniki iskali načine, kako z že obstoječimi zdravili zdraviti tudi covid-19. Danes imajo na voljo le eno protivirusno zdravilo, to je remdesivir. Zdravilo, ki so ga razvili za zdravljenje hepatitisa C, pozneje pa so ga uporabljali za ebolo, je doslej edino registrirano za zdravljenje covida-19. Pomembno je podporno zdravljenje.

Infektolog z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Janez Tomažič je v pogovoru za STA pojasnil, da so prve covidne bolnike, enako kot kolegi v tujini, začeli zdraviti z zdravili, ki so jih že poznali pri zdravljenju drugih bolezni.

Tako so med drugim bolnikom dajali protiretrovirusna zdravila, ki so jih uporabljali pri osebah s HIV. Nekaj časa so uporabljali tudi denimo hidroksiklorokin, ki je zdravilo proti malariji, uporablja pa se tudi za zdravljenje nekaterih vnetnih revmatskih bolezni.

A se je po besedah Tomažiča pokazalo, da so prvi načini zdravljenja pri bolniku naredili več škode kot koristi, "tako da smo bili v prvem valu kar bosi". Najpomembnejše je bilo t. i. podporno zdravljenje, ki smo ga z več izkušnjami in znanjem v veliki meri izboljšali v obdobju od začetka epidemije in je še vedno zelo pomemben člen zdravljenja.

Nato pa je kmalu prišlo zdravilo remdesivir, ki je v EU pogojno registrirano za covid-19. Klinična raziskava je pokazala, da to zdravilo skrajša trajanje bolezni za pet dni, zmanjša število sprejemov v enote intenzivnega zdravljenja, ni pa imel statistično značilnega vpliva na smrtnost, je povedal Tomažič.

Klinična študija pokazala, da je konec vseh ugibanj in upov glede vitamina D pri zdravljenju covidnih bolnikov

Remdesivir se uporablja v t. i. virusni fazi bolezni, to je prvih sedem do 10 dni poteka covida-19, ker deluje na razmnoževanje virusa. Primeren je za bolnike s pljučnico, ki potrebujejo kisik.

Fotografija je simbolična.
Sašo Bizjak

V tem obdobju lahko na virus deluje tudi plazma ljudi, ki so že preboleli covid-19, česar v prvem epidemičnem valu še niso imeli na voljo. Plazmo uporabljajo predvsem pri bolnikih s hudimi imunskimi pomanjkljivostmi, določenimi vrstami raka, ki se zdravijo z biološkimi zdravili, pri bolnikih s presajenimi organi ali krvotvornimi matičnimi celicami, in še pri nekaterih drugih hudih imunskih motnjah. "To je pomembna pridobitev glede na prvi val epidemije," je poudaril.

Nato bolezen preide v t. i. imunsko fazo, ko odzivi lastnega imunskega sistema povzročajo škodo v telesu. Tudi v tej fazi bolezni zdravniki vedo o zdravljenju veliko več, kot v prvem valu.

Na voljo imajo glukokortikoide, ki so imunomodulirajoče učinkovine in delujejo predvsem protivnetno. To so edina zdravila, ki izboljšajo preživetje bolnikom. Pri bolnikih s hudo pljučnico, ki potrebujejo veliko dodatnega kisika, uporabijo tudi zdravilo metilprednizolon.

Je pa klinična študija pokazala, da je konec vseh ugibanj in upov glede vitamina D pri zdravljenju covidnih bolnikov.

"V tem trenutku poleg hitrejšega dotoka cepiv nujno potrebujemo boljša zdravila proti covidu-19. Ta bomo še dolgo potrebovali, ker se bodo pojavljali novi in novi bolniki," poudarja Tomažič.

Proti covidu-19 je zaradi velike nalezljivosti virusa namreč treba precepiti tako rekoč cel svet, sicer bodo nenehno obstajala žarišča, bolniki pa se bodo po njegovih napovedih pojavljali še zelo dolgo, predvsem zaradi novih različic virusa.

Nekaj novih zdravil za zdravljenje covida-19 je že na vidiku, a do sedaj še ni bilo registrirano nobeno, ki bi bilo razvito prav za to bolezen, je pojasnil. "To me je malo presenetilo, da bo taka težava narediti zdravila proti covidu-19," je priznal.

In zakaj je bil na drugi strani razvoj cepiva proti covidu-19 razmeroma preprost v primerjavi z razvojem cepiva proti aidsu? Tomažič pojasnjuje, da je del novega koronavirusa, s katerim se veže na celico gostitelja, zelo izpostavljen - gre za beljakovino na bodicah "krone". To je ključna komponenta vseh cepiv. Prav tako novi koronavirus ne vstopi v celično jedro, ampak ostane le v celični tekočini.

Medtem pa je mesto, s katerim se virus HIV veže na naše celice, zelo skrito in prekrito z molekulami glukoze, poleg tega se virus HIV vgnezdi v jedra naših celic, direktno v našo DNK.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta