Ljubljanski župan Zoran Janković je z delom zimske službe v zadnjih dveh dneh zadovoljen, je povedal na današnji novinarski konferenci.
Sneg je predvsem v ponedeljek na cestah povzročal nemalo težav. Zjutraj je bil ohromljen predvsem avtobusni promet, preglavice pa je povzročal tudi voznikom osebnih avtomobilov. "Sneg nas ni presenetil," pa je zagotovil Janković.
Zimska služba se plačuje po opravljenem pluženju, odkar je Janković župan, prej pa so plačevali tudi pripravljenost na zimsko službo, je pojasnil.
V ponedeljek zvečer je v Ljubljani delalo 31 velikih posipalcev za posip cest prve kategorije in štirje za sektor hribi, trije mali posipalci in pet traktorskih posipalcev. Danes ponoči pa je z delom začelo 31 kamionov s plugi in veliki rotoposipalci, 24 kamionov s plugi, 76 traktorjev s plugi in posipalci ter samo s plugi, 35 malih strojev, 31 unimogov, rovokopačev, nakladačev in frez, 59 poltovornih vozil in 340 delavcev v ročnih skupinah, je še povedal župan.
Danes zvečer bo marsikje v notranjosti Slovenije še snežilo, drugod bo deževalo. Ponoči bodo padavine oslabele, pojavljale se bodo krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, na Primorskem okoli 7 stopinj Celzija.
V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem na zahodu in jugu bodo nastajale krajevne plohe.
V četrtek bo oblačno, v notranjosti Slovenije bo rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. V petek bo zmerno do pretežno oblačno z burjo na Primorskem.
Arso ob novozapadlem snegu v gorah opozarja na nevarnost snežnih plazov
V razmerah z veliko novozapadlega snega je znatna nevarnost snežnih plazov, opozarjajo na Agenciji RS za okolje (Arso). Svetujejo, da vsak pred zimsko turo za izbrano območje preveri stopnjo nevarnosti snežnih plazov, kar omogoča tudi spletna stran projekta Crossrisk. Gorski reševalci pa opominjajo na uporabo ustrezne opreme.
Kot so sporočili iz Arsa, se okoli 90 odstotkov plazovnih nesreč zgodi, ko nekdo sproži plaz. Plazovi se največkrat zgodijo na pobočjih z naklonom med 30 in 45 stopinj. Do največ nesreč pa pride na osojnih legah. Ob tem na agenciji poudarjajo, da je za reševanje ključnih prvih 15 minut, saj je takrat od 80 do 90 odstotkov ponesrečencev še živih.
Snežne razmere lahko posameznik preveri na spletni strani, ki je bila pripravljena v okviru mednarodnega sodelovanja na projektu Crossrisk. Poleg tega pa na agenciji priporočajo tudi uporabo aplikaciji Varsom Regobs, s katero je mogoče zabeležiti lastna opažanja o snežnih razmerah, hkrati pa omogoča pregled opazovanja drugih.
Na previdnost v gorah v zimskih razmerah pa opozarja tudi gorski reševalec, alpinistični inštruktor in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi, s katerim je Zavarovalnica Generali v okviru pobude Najboljše ravnanje je tvoje ravnanje organizirala webinar. Po besedah gorskega reševalca je zdrs eden od najpogostejših vzrokov nesreč pozimi v gorah, pri vsakem vzponu se zato morata upoštevati varnost in težavnost. Dolgoročno in tik pred načrtovano turo pa je treba preveriti tudi vremenske razmere.
Pred odhodom na zimsko turo je po njegovih besedah treba poskrbeti za pravilno rabo gorske opreme, dobro pripravljenost, ustrezno znanje in izkušnje, primerna oblačila in ustrezno napolnjen nahrbtnik. Previdnost svetuje predvsem pri uporabi derez. Male derezice priporoča za sredogorje, medtem ko so za visokogorje primerne le 12-zobe dereze v kombinaciji s cepinom. Za še varnejši korak v gorah v času zimskih razmer pa priporoča tudi vključitev v katero od planinskih društev.
