Po avgustovskem srečanju vladnih predstavnikov s sindikatom kmetov je ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec omenila možnost, da bi se v zakon o ohranjanju narave, "ker je ravno odprt" in se ga spreminja, vpisalo tudi "sprejemljivo število zveri". Zgrešenost takega pristopa k noveliranju zakonodaje, ki spada pod pristojnost okoljskega ministrstva, ni le v kršitvi abstraktnosti in splošnosti pravnih pravil, ampak je predlog tudi strokovno neutemeljen z vidika strokovnega upravljanja živali v naravi.
Preventivni ukrepi namesto histerije številk
V društvu Dinaricum se že poldrugo desetletje ukvarjajo z raziskovanjem in strokovnim spremljanjem populacij živali, ki živijo prosto na območju Dinaridov in tudi širše po Sloveniji. Sodelovali so pri projektih spremljanja risov (DinaRis) in volkov (SloWolf) pa tudi sobivanja medveda in ljudi v Alpah. "Tako ankete kot raziskave kažejo, da ni povezave med številčnostjo živali in številom konfliktov med živalmi in ljudmi," opozarjajo na moč medijskega poročanja in ustvarjanja idej o preveliki številčnosti. Najpomembnejša dejavnika, da se preprečijo konflikti, sta pri volku primerna uporaba preventivnih ukrepov za zaščito premoženja kmetij, pri medvedu pa je poleg tega pomembna tudi količina hrane v naravi. Skupina strokovnjakov, ki svoj čas namenja delovanju v društvu, v okviru katerega sodelujejo pri rednih monitoringih volka, opozarja, da bi bil vpis števila sprejemljive številčnosti populacije živali v zakon v celoti neprimeren.
Iskali bodo rešitve
Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in minister za okolje Simon Zajc se bosta jutri sestala s predstavniki več institucij na temo problematike zveri v kmetijstvu.
Delujoč sistem strokovnih odločitev
Tudi na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Simon Zajc, ter v Agenciji RS za okolje, ki deluje v okviru ministrstva, pojasnjujejo, da je sedanji način urejanja števila zveri utemeljen na strokovnih presojah stalnega spremljanja. "V strateških dokumentih vlade je postavljen širok okvir, znotraj katerega se letno, na podlagi stanja in modelov stanja populacije, določa morebitni odstrel, ki se določi s predpisi," pojasnjujejo, da smo k zagotavljanju ugodnega stanja zavarovanih vrst zavezani z zakonodajo in s habitatno direktivo. Na ministrstvu tudi opozarjajo, da je treba zagotoviti, da Slovenija ne postane "ponor" v regiji. To bi pomenilo, da se zaradi stanja v Sloveniji populacija medveda ali volka ne bi mogli ohranjati in demografsko ne bi bili samooskrbni. "Določanje števila populacije zveri je najprej strokovno vprašanje," poudarjajo na okoljskem ministrstvu. Pri tem se upošteva število živali, njihova spolna struktura, starost, smrtnost, rodnost in relacija s preostalim delom populacije. Optimalno število rjavega medveda, dodajajo, se določa letno v podzakonskih aktih na osnovi strokovnega predloga.
Volk se ne vede enako kot medved
Da v državnih institucijah govorijo zgolj o določanju sprejemljivega števila medveda, je strokovno utemeljeno. Na to opozori tudi Miha Krofel z oddelka za gozdarstvo biotehniške fakultete. Če se v pripravo upravljavskih odločitev in v načrtovanje ukrepov ne vključijo strokovnjaki, pravi, se lahko "še tako dobronamerni načrti na terenu izkažejo za katastrofo in povzročijo precej slabe volje na vseh straneh". Opiše velike razlike med medvedi in volkovi. "Njunega upravljanja nikakor ne moremo načrtovati na enak način," pojasni, da je glavna razlika, da "so volkovi teritorialna in socialna vrsta", ki živi v tropih, ki so v resnici družine: alfa par z mladiči različnih generacij. Številčnost tropa se spreminja tako skozi leto kot med leti, odvisno od rojstev novih mladičev, pri katerih je relativno visoka naravna smrtnost, ter odhodov odraslih mladičev iz tropa. "Vsak trop brani svoje ozemlje," pojasni profesor pomen domačega teritorija, ki je v povprečju velik 40-000 hektarjev. Na njem živi ali en trop ali nobeden.
Medvedi pa so samotarska, neteritorialna vrsta, doda. "Na istem območju jih je lahko več, saj svojega ozemlja ne branijo, njihovo število pa je v naravnih razmerah odvisno predvsem od razpoložljive hrane." Zato se pri medvedu lahko vpliva na lokalno gostoto z odstrelom in deloma s prilagajanjem krmišč. "Pri volkovih je drugače. Z odstrelom je praktično nemogoče vplivati na lokalne gostote, odstrel pa ima tudi precej neželenih stranskih učinkov," pojasni. Odstrel alfa samca lahko pomeni, da se trop razbije ali da trop manj uspešno lovi divjad v naravi. Hkrati biološke značilnosti vrste zahtevajo, da poteka upravljanje na dovolj velikem območju, saj se živali prosto gibajo. Pri tem, pravi Miha Krofel, bi bilo potrebnega več tudi čezmejnega sodelovanja: "Volkovi pač ne upoštevajo državnih meja, ki smo si jih zamislili ljudje."
