Slovensko sodniško družbo je danes skupaj s sedmimi sodniki na ustavno sodišče vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, zakona za uravnoteženje javnih financ in 53. člena zakona o sodniški službi. Gre za tiste določbe omenjenih zakonov, ki urejajo uvrstitev sodnikov rednih sodišč v plačne razrede, dodatke in povračila stroškov ter nekaterih drugih prejemkov, do katerih so upravičeni sodniki rednih sodišč.
Pobudniki namreč na podlagi analize sedanjega sistema ureditve na tem področju ter primerjave prejemkov sodnikov s prejemki funkcionarjem drugih dveh vejah oblasti ter s prejemki javnih uslužbencev menijo, da je zakonska ureditev Republike Slovenije na tem področju v nasprotju z nekaj členi ustave, in sicer z načelom pravne države, načelom delitve oblasti in enakovrednosti vseh treh vej oblasti, enakostjo pred zakonom oziroma prepovedjo diskriminacije in pravico do sodnega varstva.
Več let pozivanja
"Pobudniki so se odločili za uporabo pravnega sredstva, ki jim ga omogoča zakon o ustavnem sodišču (ZUS), saj po več letih pozivanja pristojnih institucij k ustrezni ustavni ureditvi položaja sodnikov niso bili uspešni," pojasnjujejo v Slovenskem sodniškem društvu. Načelo enakosti, dodajajo, da bistveno enake primere obravnava enako in bistveno neenake različno. Funkcionarji vseh treh vej oblasti (zakonodajne, izvršilne in sodne) morajo biti v svojih položajih izenačeni. Primerjalne analize pa so dejansko pokazale izrazita nesorazmerja. "Upoštevaje osnovno plačo in dodatke prejemajo sodniki v povprečju za 7-8 plačnih razredov manj v primerjavi s funkcionarji ostalih dveh vej oblasti. Povprečne plače funkcionarjev zakonodajne in izvršilne oblasti so na tako visoki ravni, kot so plače vrhovnih sodnikov svetnikov, ki veljajo za največje pravne strokovnjake. To pomeni namerno degradiranje sodstva in ustvarjanje neustavnega položaja," pojasnjujejo v društvu. In dodajajo primer v ponazoritev: bruto osnovna plača skupaj z vsemi dodatki na sodnika na Okrajnem sodišču v Ljubljani znaša v povprečju 3.150,95 evrov, kar je le 1,5-kratnik povprečne bruto plače v republiki Sloveniji. Povprečna bruto plača sodnika pa predstavlja le 1,91-kratnik povprečne bruto plače v državi.
Povprečna bruto plača sodnika predstavlja 1,91-kratnik povprečne bruto plače v državi
Nižji tudi dodatki
Poleg tega je s podpisom aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor v decembru 2019 prišlo pri javnih uslužbencih do uvrstitve novih dodatkov in povišanja vrednosti obstoječih dodatkov in drugih prejemkov ter povračil stroškov, kar je povzročilo, da sodniki iz tega naslova pri tistih dodatkih, ki jih sodniki sploh prejemajo, od tedaj dalje prejemajo dejansko nižje dodatke kot javni uslužbenci, pa čeprav gre za isto vrsto dodatkov. Zakonodajalec je torej uredil enake položaje različno, kar je privedlo do povsem neutemeljene in nerazumne neenakosti, saj so dodatki in povračila stroškov v zvezi z delom (kamor sodi tudi nadomestilo za primer bolezni) določeni za primere, ki so tako pri javnih uslužbencih kot pri sodnikih enaki. "Ureja se povsem enake položaje, zato jih je potrebno tudi obravnavati in ovrednotiti enako, razen če obstaja za razlikovanje utemeljen razlog. Sodniki prejemajo nižji položajni dodatek od javnih uslužbencev, nižji dodatek za delo v posebnih pogojih od javnih uslužbencev, manjšo odpravnino ob upokojitvi od javnih uslužbencev, neenakost je pri jubilejnih nagradah, saj sodniki nagrade za 40 let delovne dobe ne prejmejo, prejemajo nižji regres za prehrano in nižje nadomestilo za primer bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, saj prejmejo le 80 odstotkov plače sodnika v preteklem mesecu. V vseh navedenih primerih so torej plačila oziroma povračila stroškov in drugih prejemkov v zvezi z delom za sodnike urejena drugače in določena v nižjih zneskih in odstotkih kot za javne uslužbence, pri čemer za razlikovanje v škodo sodnikov ne obstoji noben ustavno dopusten razlog," še pišejo v sporočilu za javnost sodniškega društva. Finančni položaj sodnikov torej ne le da ni primerljiv s funkcionarji ostalih dveh vej oblasti, temveč ni primerljiv niti s položajem javnih uslužbencev, saj jih slednji zaradi navedenih sprememb ne le dosegajo, temveč celo presegajo v finančnih prejemkih za svoje delo. "Pri tem je opravljanje sodne funkcije opravljanje ene od funkcij oblasti, ki ji je zagotovljen poseben ustavni položaj, pristojnosti in odgovornosti sodnikov so ustavna kategorija, temelj demokratične družbe in temelj vladavine prava in človekovih pravic."
