"Normalno je, da je stres v šoli prisoten, in rezultati raziskave o obremenjenosti učencev kažejo, da med našimi šolarji stresa ni preveč," je zadnja spoznanja ob raziskavi zavoda za šolstvo o doživljanju in znakih stresa pri šesto- in osmošolcih povzel raziskovalec dr. Branko Slivar. Povprečna prisotnost stresa je celo zaželena, je še dodal. Rezultati raziskave so tako strokovni odgovor na prepričanje predvsem skupine staršev o tem, da so njihovi otroci preobremenjeni.
Pouk in delo za šolo
Kako močni so subjektivni občutki obremenjenosti oziroma stresa, kako pogosto so učenci izpostavljeni stresorjem, kako pogosto doživljajo znake stresa in v čem se tisti, ki doživljajo močnejši stres, razlikujejo od učencev, ki doživljajo zgolj šibek stres, je zanimalo raziskovalce, ki so v raziskavo vključili 8316 učencev iz 269 osnovnih šol. "Otroci nam sporočajo, da jim vse, kar je zanje potencialno obremenjujoče, ni v tako veliko breme," pravi dr. Tanja Rupnik Vec z zavoda za šolstvo. Učenci so namreč na lestvici doživljanja stresa dosegali nižje vrednosti od pričakovanih. Izmed vseh področij jim še največ stresa povzročata pouk in delo za šolo, od tega pa ocenjevanje in veliko število predmetov na dan. Ocenjevanje doživlja kot precej ali močno obremenjujoče 63,9 odstotka učencev, veliko število predmetov na dan z najvišjima ocenama stresnosti ocenjuje 48,5 odstotka učencev. Pri odnosih v šoli, pričakovanjih staršev in dejavnostih izven pouka učenci niso poročali o pretirani obremenjenosti.
Na šolah lahko marsikaj spremenijo že zdaj
Tako šolski minister dr. Jernej Pikalo kot direktor zavoda za šolstvo dr. Vinko Logaj sta poudarila, da bodo izsledki raziskave ena izmed podlag za snovanje novonastajajoče bele knjige. Že danes pa lahko na šolah marsikaj spremenijo. Zakon jim denimo dopušča fleksibilno organizacijo časa, kar pomeni, da bi lahko urnik prilagodili tako, da bi učenci recimo geografijo in zgodovino ali pa kemijo in biologijo imeli na urniku po pol leta in takrat strnjeno, ne pa čez celo leto. Tako se število predmetov na urniku zmanjša. Prav tako v šolah že poznajo formativni pristop, pri katerem je ključna osredotočenost učitelja na posameznega učenca.
Dečki so bolj obremenjeni od deklic
Večja je razlika v doživljanju stresa med učenci šestega in osmega razreda, občutek stresa se s starostjo viša, kar je pričakovano, saj je v višjih razredih več vsebin, bližajo se tudi pomembni zaključni izpiti. Ti rezultati ne odstopajo od mednarodnih rezultatov, opozarjata raziskovalca. Ugotovila sta tudi, da učenci različnih znakov stresa ne doživljajo prav pogosto, izjema pa so utrujenost, nezmožnost koncentracije in občutki napetosti, ki jih dve tretjini učencev doživljata precej ali zelo pogosto.
Med dečki in deklicami obstaja razlika v vrsti znakov stresa. Medtem ko se dečki odzivajo predvsem z nekaterimi negativnimi vedenjskimi znaki, kot sta na primer izostajanje od pouka ali protestno neučenje, se deklice pogosteje odzivajo s fiziološkimi in psihološkimi znaki stresa, kot so nespečnost, utrujenost, negotovost, težave s sprostitvijo in apetitom. "Izkazuje se, da so dečki nekoliko bolj obremenjeni od deklic oziroma ocenjujejo, da doživljajo višjo stopnjo stresa v primerjavi z deklicami. To nas je presenetilo, ker tuje raziskave navajajo obrnjene rezultate. Razvojni psihologi pravijo, da v naši kulturi pri dečkih spodbujamo oziroma bolj toleriramo živahnost in agresivnost, medtem ko v šoli nista zaželeni. Morda to doživljajo kot obremenjenost," razmišlja Tanja Rupnik Vec. Ob tem poudarja, da je to le eno izmed ugibanj in da bi bile potrebne nadaljnje raziskave, prav tako se pokaže, da statistična razlika med deklicami in dečki v dojemanju stresa ni tudi praktična.
Za domačo nalogo pol ure
"Učenci, ki doživljajo močan stres, so v večji meri prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od pameti, ki pa je prirojena lastnost in je ni mogoče spremeniti. V večji meri so tudi prepričani, da so njihovi dosežki odvisni od sreče in od tega, ali so učitelju všeč. Učenci s šibkim doživljanjem stresa pa so prepričani o nasprotnem, da so njihovi dosežki odvisni od delovnih navad ter od količine in kakovosti učenja," so ugotovili v raziskavi. Slivar ob tem opozori, da lahko učitelji s poukom in načinom dela z učenci razvijajo prepričanje, da je učenec odvisen od svojega znanja.
Rezultati raziskave kažejo, da med našimi šolarji stresa ni preveč
