Sistem šolskih tekmovanj ne zagotavlja vsem zainteresiranim učencem in dijakom enakih možnosti za sodelovanje na šolskih tekmovanjih. Takšna je ena ključnih ugotovitev računskega sodišča, ki je pod drobnogled vzelo učinkovitost ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ) pri ureditvi sistema dela z nadarjenimi in sistema šolskih tekmovanj v letu 2017.
V poročilu so med drugim zapisali, da še vedno niso oblikovani konkretni cilji dela z nadarjenimi učenci in dijaki na strateški ravni, kot tudi ni opredeljen pomen obravnave nadarjenih otrok in mladostnikov za razvoj države, "saj MIZŠ ni bilo dovolj aktivno pri dokončanju že leta 2014 začetih nalog za pripravo nacionalne strategije za delo z nadarjenimi učenci in dijaki. MIZŠ tudi ni vzpostavilo sistematičnega in obveznega izobraževanja učiteljev za delo z nadarjenimi ter na sistemski ravni ni ustrezno uredilo statusa in usposobljenosti koordinatorjev za delo z nadarjenimi." V nadaljevanju so med drugim še prišli do zaključka, da ministrstvo ni vzpostavilo ustreznega mehanizma, s katerim bi lahko bili v primerni fazi izobraževanja prepoznani nadarjeni učenci oziroma dijaki za bolj poglobljeno delo, in ni ustrezno uredilo prenosa podatkov o nadarjenosti ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo oziroma med srednjimi šolami.
Cilji naj bodo jasni in merljivi
Poleg tega so ugotovili, da je bilo izvajanje javnih razpisov za sofinanciranje šolskih tekmovanj na ZRSŠ preneseno brez ustrezne pravne podlage. Tovrstno sofinanciranje je podrobneje urejeno le v pravilniku o sofinanciranju šolskih tekmovanj, za sprejetje katerega pa ZRSŠ prav tako ni imel ustrezne podlage. In tudi, da omenjeni zavod "ni dodelil sredstev za sofinanciranje šolskih tekmovanj na jasen in pregleden način".
Delo z nadarjenimi se lahko prične v četrtem razredu
Osnovne šole naj bi v skladu s konceptom odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli pričele delati z nadarjenimi učenci po zaključenih postopkih odkrivanja, ki naj bi potekalo v treh stopnjah: prva je evidentiranje, druga je identifikacija in tretja seznanitve in mnenje staršev. Kot pojasnjujejo z računskega sodišča, se v prvi triadi izvedeta samo prva in druga stopnja postopka, v drugi ali po potrebi tudi v tretji pa se izvede druga stopnja ter se ponovno seznani starše in se pridobi njihovo mnenje o otroku. Za učence, ki so bili zaradi različnih vzrokov pri postopku odkrivanja izpuščeni oziroma spregledani, se postopek izvede v celoti v drugi ali tretji triadi. Praviloma so postopki identifikacije zaključeni do četrtega razreda in ob pridobitvi mnenja oziroma strinjanja staršev se prične delo z identificiranim nadarjenim učencem v tem razredu.
Računsko sodišče je obema institucijama podalo nekaj priporočil za boljše poslovanje na področju dela z nadarjenimi otroki in ureditve sistema šolskih tekmovanj. Eno iz med njih je, da naj Zavod za šolstvo v letnem delovnem načrtu opredeli jasne in merljive cilje pri nalogah in projektih, ki se nanašajo na delo z nadarjenimi učenci in dijaki ter na šolska tekmovanja, v skladu s katerimi bo tudi poročal v poročilu o uresničevanju letnega delovnega načrta. Drugo priporočilo pa je, naj sodeluje z ministrstvom za izobraževanje pri proučitvi prednosti in slabosti izvedbe javnega razpisa za sofinanciranje šolskih tekmovanj pred začetkom tekočega šolskega leta, za katera se delijo sredstva, in pri možnosti sofinanciranja tistih tekmovanj, ki nimajo kotizacij, s čimer bi se posredno sofinancirali stroški udeležbe šol na šolskih tekmovanjih.
V pričakovanju novega koncepta dela z nadarjenimi
Z Zavoda za šolstvo v kratkem komentarju na revizijsko poročilo poudarjajo, da so za vsakokratno sofinanciranje šolskih tekmovanj objavili javni razpis in v njem kriterije ter druga pravila, s čimer so menili, da so zagotovili jasnost, preglednost, transparentnost postopka. Pri tem dodajajo, da merila za sofinanciranje usklajujejo z ministrstvom za izobraževanje. Sicer pa so že večkrat predlagali, naj sofinanciranje tekmovanj prevzame in neposredno ureja omenjeno ministrstvo.
Tekmovanje iz psihologije lahko poteka na daljavo, iz logike ne
Kako je v koronačasu z organizacijo tekmovanj? Iz Zveze za tehnično kulturo Slovenije razlagajo, da se v dani situaciji določena šolska tekmovanja lahko izvajajo na daljavo, preko različnih platform in pod nadzorom mentorjev. Tako so izpeljali tekmovanje iz psihologije, trenutno poteka tekmovanje iz računalniškega programiranja, načrtujejo pa še izvedbo tekmovanja iz biologije. Tekmovanj, ki zahtevajo pisanje enačb, formul, veliko računanja ..., pa ne morejo izvajati na daljavo. Za njihovo realizacijo se morajo učenci in dijaki vrniti v šolo.
Z Zavoda RS za šolstvo pa pravijo, da so bila zaradi epidemiološke situacije določena šolska tekmovanja iz znanja prestavljena in zaradi negotovih razmer še niso mogli posodobiti koledarja tekmovanj. Se pa učenci in dijaki že prijavljajo na tekmovanja. Za vsa tekmovanja na ZRSŠ zaradi časovne omejenosti načrtujejo dvostopenjsko izvedbo (na šolski in na državni ravni), spremenili in objavili so tudi dopolnjene pravilnike za vsa njihova tekmovanja. Vsa navodila, prilagoditve in prehode med stopnjami tekmovanj bodo objavili na svoji spletni strani in na strežniku za tekmovanja takoj, ko se bodo učenci in dijaki vrnili v šole.
Medtem pa na ministrstvu pojasnjujejo, da so lani pridobili osnutek posodobljenega koncepta prepoznavanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi, ki ga je pripravila ekspertna skupina za vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi pri Zavodu za šolstvo. Osnutek je v fazi preučevanja glede zakonodajnih, finančnih in kadrovskih zmožnosti. Nadaljnji koraki bodo potekali v smeri preizkusa osnutka koncepta na določenem deležu vrtcev in šol. Ob ustrezni evalvaciji sledi možna umestitev v vzgojno-izobraževalni sistem.
Po pravilih in zakonih
Glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS; ki organizira številna šolska tekmovanja) Jožef Školč meni, da bi bilo treba zaradi vseh teh napak Zavoda za šolstvo - te se po njegovem nadaljujejo in poglabljajo v naslednja šolska leta - razrešiti direktorja zavoda Vinka Logaja. Sicer pa je zveza Logaju še pred revizijskim poročilom očitala samovoljo pri razdeljevanju denarja za sofinanciranje šolskih tekmovanj. Z zvezi s tem poteka tudi upravni spor.
Zavod za šolstvo zavrača navedbe glavnega tajnika ZOTKS. Z zavoda odgovarjajo, da so imeli na področju sofinanciranja šolskih tekmovanj nadzor Inšpektorata za javni sektor in ta pri tem ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Računsko sodišče pa v revizijskem poročilu Sistem dela z nadarjenimi in sistem šolskih tekmovanj od zavoda ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila, ampak je podalo le dve priporočili.
V zvezi z upravnim sporom pa pojasnijo, da upravno sodišče, na katero je ZOTKS vložila že več tožb zoper odločitev ZRSŠ glede sofinanciranja njihovih šolskih tekmovanj, v nobeni od svojih odločitev ni ugodilo tožbenemu zahtevku ZOTKS niti ni odločilo, da bi ZRSŠ ravnal nezakonito.