Tina Recek
V uvodnem delu je Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Štefan, predstavil prednosti in priložnosti znižanja ogljičnega odtisa za slovenska podjetja. "Razogličenje postaja dejstvo in jasen mednarodni okvir, znotraj katerega bodo v prihodnje delovala podjetja. Za slednje to predstavlja nove tehnološke in organizacijske izzive, saj emisije CO2 postajajo vse večji strošek," je še izpostavil. V nadaljevanju se je dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja GEN-I, osredotočil na napovedi gibanja cen in priporočila tržnih analitikov. "V tako volatilnih razmerah pomeni izbira pravega trenutka nakupa prihranek tudi od 10 do 15 odstotkov," je ocenil dr. Paravan. Poslovnim partnerjem je zagotovil, da jim bo Skupina GEN-I še naprej ponujala najboljše in najbolj inovativne storitve pri optimizaciji njihovih strategij nakupa električne energije.
Drugi del je bil pogled v energetsko prihodnost. Dr. Rok Lacko, vodja oddelka za razvoj poslovanja pri GEN-I, je napovedal, da je elektro energetski sistem na pragu velikih sprememb ter spregovoril o izkušnjah in rezultatih vključevanja aktivnih odjemalcev v virtualno elektrarno.
Sandi Kavalič, vodja službe za upravljanje s tveganji pri GEN-I, je predstavil vizijo razvoja in prve pilotne projekte na področju celovite energetske oskrbe stavb s pomočjo pametnih algoritmov. Slednji bodo omogočili polnjenje električnih vozil brez nepotrebne nadgradnje obstoječe infrastrukture. Dotaknil se je tudi potenciala za razvoj novih poslovnih modelov v povezavi s hranilniki energije in mikro proizvodnjo iz sončnih elektrarn. Nakazal je razvojne aktivnosti na GEN-I v prihodnjih obdobjih in prednosti uporabe naprednih energetskih tehnologij v povezavi z visokotehnološkimi IT rešitvami.
Težko jo je zavirati, a enostavno pospeševati
O rezultatih na področju gradnje sončnih elektrarn je spregovoril Gregor Hudohmet, direktor GEN-I Sonce. Ob tem je poudaril, da GEN-I Sonce v celoti odgovarja na izzive dekarbonizacije in stopa po poti decentralizacije. S tem prispeva k povišanju deleža brezogljične energije in omogoča lažji in hitrejši prehod v zeleno družbo.
Predsednik uprave GENI-I Robert Golob je ob zaključku srečanja dejal, da so si zadali cilj, da partnerje iz industrije in poslovnega sveta prepričajo, da jim na poti poslovanja brez ogljičnega razvoja sledijo. "Verjamemo, da na ta način lahko mobiliziramo velik del slovenske družbe, zaradi česar nam bo vsem boljše," je izpostavil in dodal, da so sončne elektrarne vstopnica v zeleni ali brezogljični svet, ker je to ukrep, ki si ga lahko privošči vsak, bodisi na hiši, bloku ali podjetju. Na ta način pridobi lasten dostop do energetskega vira, kar sicer ni ravno samoumevno, in posledično se spremeni njegov pogled na energetiko, začne o njej dolgoročno razmišljati in tudi vse energetske potrebe skozi sonce zadovoljevati.
"Sončno elektrarno na vsako streho,“ se je glasil še en Golobov cilj in dodal temu še tretji cilj -, da se do leta 2030 premog kot energent opusti. "Lepota sončne energije je v tem, da jo je zelo težko zavirati, a enostavno pospeševati z razliko od ostalih energij,“ je ob koncu še izjavil Robert Golob.
