Elizabeta Planinšič
"Strokovni pregled dela okrožne državne tožilke Ane Radovanović Širok je zaključen. Pokazal je, da tožilka ni naredila strokovne napake," so nam na naša vprašanja odgovorili na vrhovnem državnem tožilstvu. Strokovni pregled dela tožilke je odredil generalni državni tožilec Drago Šketa, povod pa je bil sporazum, ki ga je tožilka sklenila s 26-letnim Iračanom Amarjem Jasinom Al Hamdanijem. Ta je bil na podlagi tega sporazuma - sodišče namreč glede na zakonodajo v takem primeru višje kazni ne more izreči - obsojen v začetku lanskega decembra na novogoriškem sodišču na vsega šest let zapora in stransko kazen pet let izgona tujca iz države, četudi je priznal huda kazniva dejanja: poskus umora, poskus uboja in poskus odvzema motornega vozila. Iračan je julija lani na hitri cesti med Vrtojbo in Vogrskim taksistu na vrat položil rezilo tapetniškega noža in mu grozil, da ga bo ubil, če ga ne pelje v Ljubljano. Taksistu je uspelo z ureznino na vratu pobegniti iz vozila. Kmalu sta na prizorišče prišla policista, tujec se za njune ukaze, naj se preda, ni zmenil. Z nožem je krenil nad policista, opozorilni strel v zrak ga ni ustavil, temveč šele strel v spodnji del desne noge. Z njim je drugi policist ubranil življenje svojega stanovskega kolega.
Kazni na spodnji meji predpisanih
Ker je tako nizka kazen povzročila precej razburjenja - še posebej so bili ogorčeni policisti -, je Šketa odredil strokovni pregled nad odločitvijo tožilke, ki pa torej ni ugotovil strokovne napake. "Ugotovljeno je bilo, da je tožilka sicer predlagala zaporne kazni na spodnji meji predpisanih kazni, ki so primerne glede na izpostavljene obteževalne in olajševalne okoliščine. Pri tem izpostavljamo, da je tožilka v predlogu kazni na naroku za izrek kazenske sankcije skrbno obrazložila vse predlagane kazni ter pri tem upoštevala sodno prakso," še dodajajo na vrhovnem tožilstvu.
Podpis pod peticijo je pravica tudi tožilca
O ravnanju tožilke pa je odločala tudi komisija za etiko in integriteto pri državnotožilskem svetu. Ob izreku omenjene sodbe se je namreč v medijih pojavila informacija, da se je tožilka leta 2017 podpisala pod javno peticijo proti deportaciji sirskega begunca Ahmada Šamija. Glede na to, da je bil sporazum sklenjen prav tako s tujcem, so nekateri mediji pričeli obe zadevi povezovati. Zato je Šketa predlagal, da komisija ugotovi, ali je bilo ravnanje tožilke glede podpisa pod peticijo etično ali ne. In komisija je ugotovila, da podpis peticije s strani državne tožilke ni bil v nasprotju s kodeksom državnotožilske etike. Komisija je opozorila, da je pravica do peticije ustavno zagotovljena človekova pravica, državni tožilec pa ne uživa manjšega obsega ustavno zagotovljenih pravic kot drugi državljani. S tem, ko se je podpisala pod peticijo, pa tožilka po mnenju komisije tudi ni ravnala v nasprotju s kodeksom, ko ta določa, da mora tožilec svojo funkcijo opravljati nepristransko in ne sme dopuščati, da bi na njegove odločitve kakorkoli vplivali morebitna osebna nagnjenja, predsodki, ideološka in nazorska prepričanja, politični, ekonomski ali drugi interesi.
