V prostorih Delavske svetovalnice so prejšnji teden iskali najboljšo pot ukrepanja za delavca, ki je pristal na urgenci. Najprej se je poškodoval pri delu, po prvi sanaciji poškodbe pa ga je delodajalec prisil, da prekine bolniško in se vrne na gradbišče. "Delodajalec mu je rekel, da lahko bolniško koristi po oddelanih osmih urah," opiše Elmir Ćerimović stisko delavca, ki ni zelo drugačna od njegovih izkušenj izpred nekaj let, ko je prišel v Slovenijo in preden se je zaposlil v Delavski svetovalnici. Sporazum o zaposlovanju delavcev iz BiH določa, da mora delavec prvo leto ostati pri delodajalcu, razen če pride do kršitev, ki omogočajo izredno odpoved, ki jo poda delavec zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca. Taka določila v bilateralnih sporazumih, opozarjajo v Delavski svetovalnici, omogočajo kršitve delavskih pravic, ki dejansko pomenijo socialni dumping in delodajalcem omogočajo, da tuje delavce silijo v pogoje dela, ki bi jih delavci z urejenim osebnim delovnim dovoljenjem ali državljanstvom Slovenije zavrnili.
Izredna odpoved delavca
111. člen Zakona o delovnih razmerjih
(razlogi na strani delodajalca)
(1) Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:
- mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
- mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
- delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
- delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
- mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,
- delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona.
(2) Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku iz drugega odstavka 109. člena tega zakona.
(3) Delavec je v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prvega odstavka tega člena upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Dve leti z možnostmi ali eno leto privezani
Na ministrstvu za delo, ki ga vodi Ksenija Klampfer, pojasnjujejo, da bo sporazum za delavce iz Srbije ugodnejši, saj "tujcu omogoča pridobitev dovoljenja z veljavnostjo tri leta. Od tega mora tujec migrant prvo leto biti zaposlen pri delodajalcu, ki je za njega pridobil dovoljenje". A to trdijo na ministrstvu ob zatrjevanju, da za druge tuje delavce, ki niso iz BiH, sedaj velja, da lahko "prosto menjajo delodajalce šele po 20 mesečni vključitvi v sistem socialnega zavarovanja na podlagi zaposlitve".
Temu nasprotujejo tako izkušnje zagovornikov delavskih pravic kot praksa pristojnih institucij. Miho Šepec iz zavoda za zaposlovanje pravi, da sedanja zakonska ureditev omogoča, da delavci iz držav, ki niso BiH, lahko kadarkoli v prvih dveh letih dela v Sloveniji zamenjajo delodajalca. Njihov novi delodajalec mora pridobiti novo odobritev, a edini zakonski pogoj, ki ga morajo tuji delavci izpolniti, da lahko po dveh letih pridobijo osebno dovoljenje, je, da so zaposleni 20 mesecev v obdobju 24 mesecev. "Če delavec želi, lahko že po mesecu dni, ko ugotovi, da pogoji dela niso taki, kot so mu bili obljubljeni, poda vlogo za menjavo delodajalca," pojasnjuje. Za delavce iz BiH je zaradi določil v veljavnem sporazumem drugače, saj se v prvem letu zahteva, da delavec dela le pri enem delodajalcu. "V primeru kršitev delodajalca, ki omogočajo izredno odpoved delavca, lahko tudi delavec iz BiH zamenja delodajalca po predhodni prijavi kršitev na inšpektoratu za delo," pojasnjuje Miho Šepec.
"Pozdrav … delam v Trebnjem na Dolenjskem, v podjetju, zaradi katerega bom končal na psihiatriji. 6 mesecev sem tu … nakazujejo mi 600 evrov na račun, torej pod minimalcem, delam nadure, ki mi jih ne izplačujejo, od teh 600 evrov plačam za nastanitev 110 evrov in ob tem mi nočejo plačati prevoz na delo. V resnici sem zasužnjen, vse to držim v sebi in počasi se lomim … Zanima me, ali ima kdo pameten nasvet, kaj naj naredim? Mnogi mi pravijo, zdrži leto dni in pojdi potem naprej, a vprašanje, če bom zdržal to leto, ali mi bodo podaljšali vizo... Prosim vas, pomagajte," je del zapisa na družbenem omrežju. Prenizko izplačilo plače, neplačevanje nadur in stroškov poti na delo ni med kršitvami, ki jih sedanja ureditev za delavce iz BiH predvideva kot 'zadostno' kršitev, da bi že v prvih dvanajstih mesecih lahko delavec iz BiH zamenjali delodajalca v Sloveniji.
Načela in dobronamernost
Parlamentarne stranke SDS, SNS, NSi in SAB na naša vprašanja o njihovi podpori sporazumu s Srbijo in poznavanju kršitev pravic delavk in delavcev iz BiH niso odgovorile. V največji vladni stranki LMŠ pravijo, da je predlog sporazuma s Srbijo "dobronameren", pri tem pa posebej poudarjajo možnost, ki naj bi bila posebej zapisana v sporazumu s Srbijo za delavce od tam, da se lahko včlanijo v Sloveniji v delavske organizacije, ki jim nato lahko pomagajo, če delodajalci kršijo njihove pravice. Tudi v stranki ministrice za delo, SMC, pravijo, da sporazum podpirajo in da se morajo "vse morebitne kršitve naslavljati v okviru veljavne delovnopravne zakonodaje, ki je na področju zaposlovanja tujcev ustrezno urejena". Sporazumu so naklonjeni tudi v DeSUS, kjer sicer poudarjajo možnost, da bi bilo za delavce "smiselno uvesti izobraževanja oziroma jih seznaniti z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih morajo poznati, če so zaposleni v Sloveniji". V SD pravijo, da sporazum načeloma podpirajo in da noben dokument sam po sebi ne bo spremenil slabega delodajalca v dobrega. "Se pa zavedamo, da imajo lahko rešitve, tudi določba o vezanosti delavca na enega delodajalca za čas enega leta, poleg pozitivnih učinkov tudi svoje pasti," dodajajo. Sporazumu s Srbijo v sedanji obliki nasprotujejo trenutno edino v Levici, kjer opozarjajo, da "več določb tega sporazuma postavlja tuje delavce v podrejen položaj v razmerju do delodajalca ter v neenak položaj v razmerju do slovenskih delavcev". Opozarjajo na podobnosti in na poznane kršitve, ki so posledica določil sporazuma, ki velja za delavce iz BiH.
Za te kršitve in da se delavci iz BiH praviloma pogosteje začno obračati na inšpektorat za delo po preteku prvega leta dela v Sloveniji vedo tudi na ministrstvu za delo. Pravijo, da so zato vnesli v sporazum z BiH tudi določene spremembe že leta 2017, a te bistveno ne spremenijo položaja delavcev iz BiH, če želijo zaradi kršitev zamenjati delodajalca tekom prvega leta dela v Sloveniji.
Voznik tovornjaka iz Srbije je prejšnji teden v prostorih Delavske svetovalnice pojasnjeval, da je v Slovenijo prišel delat v drugi polovici leta 2017. Nekaj sto evrov je moral plačati za pridobitev dovoljenj, ki so po vseh veljavnih pravnih aktih strošek, ki ga mora kriti delodajalec. Zadnja kaplja v morje ponižanj je bila zahteva delodajalca, da plača 760 evrov za obrabljen del med kamionom in prikolico. "Od prve in druge plače mi je delodajalec vzel dvakrat po 250 evrov. Rekel mi je, da mi jih bo vrnil, če bom pri njem ostal dve leti," vztraja, da želi ta denar nazaj. Ni važno, da ga je v vmesnem času delodajalec prikrajšal za več-desetkratnik tega zneska. 500 evrov je zadnji simbol ponosa, ki mu je ostal znotraj sistema, ki ga z določbami in pogojevanji ponižuje in diskriminira vsak dan.
