Pred dobrim tednom dni so nas opozorili, da policija in ministrstvo za notranje zadeve sodelujeta s poslovnežem iz Ljubljane, Mohammadom Asrarjem Ahmedom Osmanijem. Gre za gostinca, ki je bil v preteklosti osumljen trgovine z ljudmi. Naznanilo v zvezi s tem so policiji poslali z inšpektorata za delo. Tako ljubljanska policija kot tožilstvo sicer odgovarjata, da postopkov o podjetju ali njegovem direktorju ne vodita. Je pa zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje podjetju, katerega direktor je Mohammad A. A. Osmani, zavod za zaposlovanje med julijem 2015 in julijem 2016 prepovedal zaposlovanje tujcev.
Od prevajalca za en jezik do prevajanja iz štirih jezikov
Po javno dostopnih podatkih, ki jih je vlada zbrala na zahtevo poslanke SDS Suzane Lep Šimenko, je policija ljubljanskemu poslovnežu leta 2016 izplačala 3000 evrov za ustno prevajanje iz bengalskega jezika v slovenskega. Leto kasneje mu je nakazala 5000 evrov za ustno in pisno prevajanje iz tega jezika. Zadnji seznam, ki ga je v DZ posredovala vlada, zajema obdobje od konca leta 2018 do konca letošnjega leta. Za to obdobje ima Mohammad A. A. Osmani z notranjim ministrstvom sklenjeno pogodbo za 19.900 evrov za prevajanje iz bengalskega jezika, za dodatni, enako visok znesek pa naj bi zagotavljal tudi prevajalske storitve iz jezikov urdu, hindi in rohinga. Poleg tega naj bi v letošnjem letu prevajal tudi za policijo, a v manjšem obsegu: sklenjena pogodba za bengalski jezik je v višini 1500 evrov.
Problemi nekorektnih in celo strokovno neprimernih prevajalcev, ki jih najemajo organi notranjega ministrstva, niso novi in gre za širši sistemski problem.
Pričevanje: "Prevajalcu sva rekla, da želimo azil, a nisva prepričana, da je to dejansko povedal policiji. Obtožil naju je, da laževa, in zahteval, da mu poveva, kam smo res namenjeni."
Novi razpis, ki ga je notranje ministrstvo objavilo 24. julija za sodelovanje prevajalcev pri policijskih postopkih, je natančen in vsebuje številne varovalke na papirju.
Varnostno tveganje
Novi razpis, ki ga je notranje ministrstvo, ki ga vodi Boštjan Poklukar, objavilo 24. julija za sodelovanje prevajalcev pri policijskih postopkih, je natančen in vsebuje številne varovalke na papirju. Z ministrstva so potrdili, da s tem razpisom ne iščejo prevajalcev za postopke, ki jih izvajajo uradniki za podelitev mednarodne zaščite. Dodatno pojasnjujejo, da pogoje sodelovanja in zahteve, ki jih morajo izpolniti prevajalci, vsebinsko določi tehnična služba in vključi v javni razpis, pri čemer so zahteve lahko različne glede na tip prevajanja. Prav pri postopkih mednarodne zaščite in v policijskih postopkih, pojasnjujejo, "gre praviloma za zelo kompleksne postopke, saj so predmet prevajanja pogosto tudi jeziki, za katere v Sloveniji ni veliko prevajalcev, potrebe pa so količinsko velike".
Prioritete kontingentnega načrta
Že lani decembra se je vlada odločila sprožiti najvišjo, tretjo fazo kontingentnega načrta, ki je vezan na to, koliko prosilcev za azil se nahaja v državi. Tretja faza pomeni skupaj 32 dodatnih zaposlitev na notranjem ministrstvu, od koder so nam sporočili, da uresničevanje načrta poteka postopoma. Za zdaj so sklenili osem pogodb o zaposlitvi za določen čas z novimi uslužbenci, kar predvideva prva faza, še devet novih sodelavcev naj bi zaposlili do konca avgusta (druga faza), dodatnih 15 pogodb o zaposlitvi za določen čas pa naj bi sklenili do konca leta. Novi zaposleni zasedajo tri tipe delovnih mest - vodijo postopke mednarodne zaščite in povezane upravne postopke, kot koordinatorji skrbijo za izpolnjevanje predpostavk zakonskih postopkov, administratorji pa opravljajo administrativna dela. Kontingentni načrt najemanja storitev prevajanja ali zaposlovanja prevajalcev ne predvideva. Obsegata pa druga in tretja faza nakup po dveh vozil - nakup prvih dveh naj bi bil končan jeseni, prav tako se zaključuje predvideni najem dodatnih prostorov.
Naznanilo zaradi suma trgovine z ljudmi ni bilo ovira za sodelovanje s policijo
Leto kasneje, isti problemi
V februarskem končnem poročilu o ravnanju policistov z begunci oziroma tujci na meji s Hrvaško je tudi urad varuha človekovih pravic opozoril na pomen korektne in vsebinsko pravilne komunikacije z ljudmi, ki jih slovenska policija ustavi zaradi nedovoljenega prestopa meje s Hrvaško. Poudarili so pomen ustrezne usposobljenosti policistov na meji ter "da policisti vsem osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, po potrebi zagotovijo tudi ustrezne informacije glede azilnih postopkov v jeziku, ki ga razumejo, in jim omogočijo dovolj časa, da se lahko izrazijo, če bi želeli podati prošnjo za azil in če želijo, da jim to tudi omogočijo".
Na notranjem ministrstvu, kljub uresničevanju kontingentnega načrta, ki naj bi zagotovil tudi boljše delovanje sistema mednarodne zaščite, ponovno ugotavljajo iste težave, kot so jih priznavali že pred letom. A ponovno imajo sklenjeno pogodbo s prevajalcem sumljivega slovesa, ki se je v zadnjem času naučil tri nove jezike. V njih bo soodločal o usodah ljudi, od katerih mnogi bežijo, da bi pobegnili smrti.
