Minister za kulturo Dejan Prešiček je že konec novembra ob zasedanju kulturnih ministrov v Bruslju napovedal spremembe medijske zakonodaje, s katerimi bi se spopadli s problemom širjenja laži in dezinformacij ter sovražnega govora na medijskih portalih. Ena od možnosti, ki jih je omenil, je bila uvedba glob. Napovedal je, da bo osnutek novele dan v javno obravnavo v februarju. Na kulturnem ministrstvu časovnico potrjujejo in napovedujejo, da se bodo v tem tednu začele medsektorske obravnave predloga in srečanja z novinarji, medijsko zbornico in operaterji. "Predvidevamo, da bo zakon pripravljen za obravnavo na vladi v maju 2019," dodajajo.
Novelirana medijska zakonodaja naj bi prinesla nekatere odgovore tudi na tehnološki razvoj, a zaenkrat je največ pozornosti posvečene razširitvi pristojnosti medijskega inšpektorata v primerih diskriminatornih vsebin, ki širijo nestrpnost. Na ministrstvu za kulturo ob tem pojasnjujejo, da bo zakon ostal nespremenjen glede tega, katere medije bodo nadzorovali in kdo bo nosil odgovornost za vsebino objav: nadzorovali bodo le medije, ki imajo sedež in uredništvo v Sloveniji, slovenska zakonodaja pa naj bi ostala drugačna od nemške, kjer so oblasti naložile odgovornost operaterjem in terjajo tudi od družbenih omrežij, da bolj odgovorno urejajo objave na portalih. "Pri nas nalagamo odgovornost za sovražni govor oziroma nezakonite vsebine medijem," pojasnjujejo.
Vloga družbenih omrežij in odgovornost političnih akterjev
A v knjigi Katastrofa evropskih begunskih politik, ki so jo uredili Igor Ž. Žagar, Neža Kogovšek Šalamon in Marina Lukšič Hacin, pri analizi sovražnega govora v zadnjih letih Veronika Bajt opozarja prav na to, da je potrebno porast sovražnega govora analizirati ob upoštevanju popularnosti družbenih omrežij in možnosti, da se spletna sporočila v nekaj trenutkih razširijo mnogo bolj, kot je bilo to mogoče pričakovati prek tradicionalnih medijev in sredstev komuniciranja. Raziskovalka pojasnjuje, da je sovražni govor tudi odmev na neprimerne politike, politični akterji, ki oblikujejo rasistične politike in omogočajo diskriminatorno obravnavo beguncev in migrantov, pa eni glavnih virov sovražnega govora. Situacija v Sloveniji, dodaja Veronika Bajt, je posebej zaskrbljujoča, ker manjkajo prav mehanizmi za učinkovit pregon. Ob tem opisuje, kako so se neprikriti rasizem, islamofobija in ksenofobija umaknili bolj posredni nestrpnosti, ki je prikrita znotraj govorice o skrbi za domovino, za naše ljudi ter ženske, ki pa vseeno zavrača družbo, v kateri bi sobivale različne vere, kulture ali etnije. "Nujno je govoriti o odgovornosti političnih predstavnikov in pričakovati, da bodo brezpogojno in jasno obsodili vsak izraz, retoriko ali ravnanja, ki so ponižujoča, diskriminatorna in rasistična. Sovražni govor, ki smo mu priča v Sloveniji, črpa svojo legitimnost iz ravnanj in retorike političnih elit," opozarja avtorica.
Zadržanost in prelaganje ukrepanja na žrtve
V Društvu novinarjev Slovenije pravijo, da se zavedajo problema sovražnega govora, a so do prekrškovnih postopkov zadržani. Špela Stare poudarja, da morajo najprej videti predlog novele, ki naj bi ga prejeli pred srečanjem na kulturnem ministrstvu ta teden. "Do prekrškovnih postopkov smo zadržani, saj lahko takšno sankcioniranje predstavlja velik poseg v svobodo govora; po eni strani se odpira nevarnost zlorab, po drugi pa gre za vprašanja, ki terjajo veliko tehtanja in ni jasno, kdo bo o njih odločal in ali bo primerno usposobljen," pojasnjujejo na Društvu novinarjev Slovenije.
Zaradi sovražnega govora prepovedali oddajanje programov treh televizij
Tudi na Hrvaškem je konec prejšnjega tedna ministrica za kulturo Nina Obuljen Koržinek napovedala, da ministrstvo ne bo le utrdilo odgovornosti medijev in urednikov za komentarje pod članki na medijskih portalih, ampak bodo s spremembami zakona o elektronskih medijih predvideli tudi odgovornost za komentarje, ki se objavljajo na družbenih medijih – odgovornost zanje bodo nosili upravitelji internetnih portalov. Govora je tudi o sprejemu novega zakona, ki bi urejal obnašanje in ravnanje na internetu. Na porast sovražnega govora je lani opozorila tudi hrvaška policija, novembra so zaradi sovražnega govora na Hrvaškem prepovedali oddajanje treh lokalnih televizij, že dalj časa pa oblasti poziva k ukrepanju tudi hrvaška varuhinja človekovih pravic Lora Vidović, ki svari pred ponovnim obujanjem ustaštva, kar vpliva na celotni javni prostor: sovraštvo na Hrvaškem je najpogosteje usmerjeno proti Srbom, Romom, pripadnikom LGBT skupnosti in migrantom.
