Žana Vertačnik
Ponudbe zaščitne opreme gredo v stotine, v pregled ste vpeti tudi vi. Kako teče vaše delo?
"Nekaj ljudi iz uprave za zaščito in reševanje pomaga pri preverjanju ponudb, te je treba dopolniti z različnimi certifikati, potrdili. Če je ponudba popolna, jo pregleda še nekaj ljudi iz stroke, iz kliničnega centra in z ministrstva za zdravje. In če je vse v redu, gre ponudba naprej na blagovne rezerve. Zadnjega podatka o številu ponudb nimam, ampak pred štirinajstimi dnevi se je v samo enem tednu pregledalo osemsto ponudb. Od teh jih je bilo 30 takih, ki so šle na zavod, vse ostale so bile nepopolne, nesmiselne. To pomeni, da nekdo nekaj ponuja, za kar ne pridobi niti certifikata. Ampak to je lahko par ur dela, tudi če je samo 'zafrkancija', če se tako izrazim. Dela je ogromno, izplen pa res majhen."
Nekaj dobav je bilo vrnjenih zaradi neustreznosti, zlasti iz zdravstvenih ustanov. Kam s tem blagom?
"Kakovostni in količinski prevzem robe izvaja naročnik, torej zavod za blagovne rezerve. Ker smo oboji državni organ, za njimi ne kontroliramo. Robo skladiščimo in jo po razdelilniku razdelimo. In seveda se zgodi, da je v tej robi tudi kakšna neprava. Kot smo videli na Pečečnikovem primeru, je bilo na škatlah mask, ki so bile najbolj vzorno pakirane od vseh, napisano, da so FFP2, v resnici pa so bile kirurške. Tam je bila reklamacija uspešna in tudi cena z zavodom za blagovne rezerve nato dogovorjena takšna, kot jo ima kirurška maska. To robo smo obdržali in jo razdelili kot kirurško masko. Se je pa zgodilo pri plaščih, ki smo jih dali v DSO Šmarje, da so bili brez certifikata. Opremo so zavrnili in smo jo pač vzeli nazaj. Vse, kar bo reklamirano tudi v bodoče, bomo skladiščili na posebno mesto. Ko bo reklamacija rešena in če bo material uporaben, ga bomo dali v obtok. Če pa ga bodo ocenili kot neuporabnega, bo romal kam drugam, na sežig ali kaj takšnega. Upam pa, da bo tega čim manj."
Omenili ste Pečečnikov spodrsljaj. Take stvari mečejo slabo luč na posle z zaščitno opremo, veliko je še drugih nejasnosti in prelaganj odgovornosti med akterji, ki sodelujejo v procesu. Kako vidite vso to situacijo in način, na katerega se je država lotila nabav?
"Treba je razumeti, da je šlo za nabavo opreme v času in situaciji, ko te opreme na trgu enostavno ni bilo, to je prvo dejstvo. Kot drugo pa smo kot država tako majhni, da ne moremo na enak način nastopati do dobavitelja, kot lahko nastopajo veliki. Je več faktorjev, ki vplivajo na to, in bila je situacija, ko je bila država pred dejstvom, ali vzeti to robo ali pa nič, recimo. To je verjetno pripeljalo do tega, da smo dobili kakšno neustrezno robo ali pa je bila brez certifikata. Ampak v vsej količini, če naštejemo vse te dobave in milijone, to spet ni tako velik odstotek. Je pa seveda za tistega, ki to robo dobi, stoodstotni 'škart'. Če prejemniki potem upravičeno protestirajo, da niso dobili prave ali pa dovolj kvalitetne robe, je to za njih momentalni hendikep. Ampak mislim, da ta odstotek ni tako velik, kot se kaže na zunaj."
Majhni odstotki neustrezne robe, a v igri so veliki, milijonski zneski.
"Skupno so seveda veliki zneski, ampak ne pa reklamirane količine, recimo Pečečnikove maske so bile po moji oceni rešene ustrezno. Cena tistih mask, ki smo jih prekvalificirali v kirurške, je bila celo relativno ugodna za sedanje stanje in v primerjavi z nekaterimi drugimi dobavami. Edini hendikep je bil za zdravstvo, ker mask FFP2 ni bilo, upam, da jih bomo še prejeli. Sicer pa recimo pri plaščih ni šlo za neko veliko količino in škodo. Ampak je pa."
