Dr. Srečo Dragoš, ki se ukvarja s preučevanjem socialne politike, meni, da bodo nekatere škandalozne slovenske značilnosti naše revščine, uveljavljene že pred aktualno pandemijo, zagotovo navkljub sedanji pomoči države ostale tudi po koncu pandemije. "Utegnejo se celo okrepiti," ocenjuje.
Mednje prišteva socialno deprivacijo različnih kategorij prebivalstva. "Čeprav imamo nižjo stopnjo revščine od evropskega povprečja in tudi nižjo neenakost, ostajamo pod povprečjem evropskih držav pri številnih kazalcih: stanovanjska deprivacija, zdravstvena deprivacija, število zdravnikov in postelj na 1000 prebivalcev, dostopnost interneta, izdatki za socialno zaščito in za brezposelnost (kot odstotek BDP), revščina in socialna izključenost samskih, samskih žensk (brez otrok) in samskih starostnikov, materialna deprivacija starejših. Po teh značilnostih tako zelo zaostajamo za evropskim povprečjem, da so po skoraj vseh kategorijah boljše od nas celo države, kot je Grčija, čeprav je bila najbolj prizadeta v zadnji ekonomski krizi, ali pa, denimo, Velika Britanija kot najbolj neoliberalna med vsemi v EU."
In kaj storiti, da bi se ti trendi obrnili? "Rešitev je samo ena: uvedba UTD, univerzalnega temeljnega dohodka," pravi. Po njegovih izračunih bi ta moral biti med 450 in 550 evri. Ne bi predstavljal prav nobene grožnje za državni proračun, učinek pa bi bil velik: odprava absolutne revščine. "UTD bi rehabilitiral koncept socialne države, saj bi bistveno izboljšal socialno politiko z odpravo treh temeljnih slabosti obstoječega sistema. To sta prenizka raven osnovnih denarnih pomoči, preveč razdrobljen in posledično nepregleden sistem socialnih pravic. Poleg tega bi povečal fleksibilnost delovne sile, saj bi odstranil eksistenčno grožnjo, ki je sedaj najpomembnejši zaviralni dejavnik prožnosti trga dela. Uvedba UTD je tudi najučinkovitejši in najhitrejši ukrep za zmanjšanje prekariata. Bistveno bi olajšal tudi prilagajanje na druge občasne krize, saj temeljne eksistenčne potrebe prebivalstva ne bi bile ogrožene in bi se lahko intervencije državnih politik bolj osredotočile na druga področja," pojasnjuje.
