Urška Mlinarič
Srednje medicinske sestre bodo s septembrom dobile višje plače. A ne vse, le tiste, ki so v zadnjih petnajstih letih vsaj dvanajst let - in to vsaj polovico delovnega časa - opravljale delo diplomirane medicinske sestre. Za koliko se bodo zvišale plače omenjenim sestram, ki so v zavodih že dobile nove pogodbe, je odvisno od sestrine dosedanje uvrstitve v plačne razrede, a zagotovo vsaj za en plačni razred oziroma štiri odstotke. Slednje je omogočil dokument strokovnih kompetenc za zdravstveno nego, s katerim je soglašal minister za zdravje Aleš Šabeder, sprejel pa ga je razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego, potem ko Šabedrova predhodnika na ministrskem položaju tega nista naredila.
Omejitve dela prinašajo organizacijske težave
Omenjeni dokument natančno določa, katere so pristojnosti srednjih medicinskih sester in medicinskih tehnikov ter diplomiranih medicinskih sester, s čimer se jasno razmejuje, kaj kdo sme delati. Zaradi omenjenega je že sredi minulega meseca završalo med srednjimi medicinskimi sestrami, ki po dveh, treh desetletjih delovne prakse zdaj ne bodo smele pacientu več odstranjevati šivov ali opravljati EKG srca. Prav tako ne bodo smele več prevezati opekline ali kronične rane v velikosti enega centimetra. Bodo pa lahko prevezale akutno rano in izmerile temperaturo. To že povzroča - in v prihodnosti še bo - organizacijske težave, saj diplomiranih medicinskih sester na trgu delovne sile ni dovolj. Temu pritrjuje tudi glavna medicinska sestra na Pediatrični kliniki v Ljubljani Marina Purkart, ki kljub sestankovanju še nima recepta, kako se bodo organizirali. Težave bodo nastopile še posebej ob daljših bolniških odsotnostih in odhodih diplomiranih medicinskih sester, ki se v UKC Ljubljana nadaljujejo.
Dodatno delo višjih medicinskih sester - višji stroški
"Poskušali se bomo prilagajati situaciji iz dneva v dan, maksimalno se bomo potrudili za paciente - in zato bomo tudi v prekršku," je dejala Purkartova in pojasnila, da število diplomiranih medicinskih sester na pediatriji v razmerju do srednjih ne dosega niti polovice, razmerje pa naj bi bilo 70 proti 30 odstotkov v korist diplomiranih medicinskih sester. Posledično bodo nastajali tudi višji stroški, saj bodo morale diplomirane medicinske sestre ostajati v službi dalj časa in pogosteje, ur pa ne bodo mogle koristiti, zato jim jih bodo morali izplačati. V UKC so sicer nove pogodbe podpisali z nekaj več kot štiristo srednjimi medicinskimi sestrami, ki bodo zdaj plačane kot diplomirane, obžalujejo pa, da je bil tako kratek rok za uveljavitev omenjenih kompetenc.
Višji dodatki
S prvim septembrskim dnem so vsi v javnem sektorju, ki delajo vse dni v tednu, deležni tudi višjih dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo. Slednje je rezultat lanskoletnega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja. Dodatek za nočno delo se je zvišal s 30 na 40 odstotkov urne postavke osnovne plače, nedeljsko delo se s 75 odstotkov dviguje na 90 odstotkov urne postavke, praznično delo pa bo poslej namesto 90 plačano 120 odstotkov urne postavke. Lani je bilo za omenjene dodatke iz proračuna izplačanih 71,6 milijona evrov, največ v zdravstvu.
Rok za sprejetje standardov je do konca septembra
"Če v teh pogovorih ne bomo našli skupne rešitve, ki bo kadru z dolgoletnimi izkušnjami omogočila nadaljnje delo, se bojim, da se bo kadrovska podhranjenost v zdravstveni negi le še povečala." Sindikati sicer pri pripravi dokumenta kompetenc niso sodelovali, temveč je bila to Zbornica zdravstvene in babiške nege, katere predsednica Monika Ažman je dejala, da ta dokument ne bo ogrozil nikogar, daje pa varnost in kakovost tako izvajalcem kot pacientom.
"Maksimalno se bomo potrudili za paciente, zato bomo tudi v prekršku."
