Slovenija je marca izvozila za 5,1 milijarde evrov blaga, kar je 2,1 odstotka manj kot marca lani. Še bolj se je zmanjšal uvoz, in sicer za 6,7 odstotka na nekaj manj kot 5,1 milijarde evrov. V prvih treh mesecih skupaj statistiki še vedno opažajo rast trgovinske menjave - uvoza za 8,7 odstotka, izvoza pa za 2,1 odstotka. Medtem ko je izvoz marca dosegel najvišjo vrednost letos, pa je bila vrednost uvoza nižja kot v prejšnjih dveh mesecih. Tako je bil v zunanji trgovini prvič letos ustvarjen presežek, znašal je 62,9 milijona evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 101,2-odstotna, so sporočili iz Statističnega urada RS.

Izvoz v države članice EU je bil marca za 8,1 odstotka manjši kot marca lani, medtem ko se je drugam po svetu povečal za 6,1 odstotka. Na drugi strani je bil uvoz iz držav članic EU manjši za 12,2 odstotka, iz nečlanic pa za 0,5 odstotka večji. V prvih treh mesecih skupaj je Slovenija izvozila za 14,6 milijarde evrov blaga, vrednost uvoza pa je dosegla 15,9 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 92,2-odstotna, zunanjetrgovinski primanjkljaj je znašal 1,2 milijarde evrov. To je bilo 12. zaporedno četrtletje z negativno zunanjetrgovinsko bilanco, saj je bil presežek nazadnje ustvarjen v prvem četrtletju 2021.

V prvem četrtletju letos so bili vrednostno najpomembnejša glavna skupina blaga kemični proizvodi, izvozili smo jih za 6,1 milijarde evrov, uvozili pa za 7,3 milijarde evrov.

Najpomembnejši trgi za slovenske izvoznike

Po vrednosti trgovanja sta sledili skupini stroji in transportne naprave ter drugi industrijski proizvodi, ki sta bili tudi edini glavni skupini blaga s pozitivnima trgovinskima bilancama. Izvoz strojev in transportnih naprav je znašal štiri milijarde evrov, uvoz pa 3,3 milijarde evrov. Drugih industrijskih proizvodov je Slovenija izvozila za tri milijarde evrov in uvozila za 2,8 milijarde evrov.

Pri energentih, hrani, pijači in tobačnih izdelkih ter surovinah so bile vrednosti trgovanja s tujino nekoliko nižje. Na statističnem uradu ob tem poudarjajo, da so te skupine blaga doslej redno prispevale k negativni trgovinski bilanci Slovenije, saj je bila pri njih bilanca negativna v vseh četrtletjih zadnjega desetletja.

Najpomembnejši trgi za slovenske izvoznike so bili v prvem četrtletju 2024 Švica, Nemčija, Italija, Hrvaška in Avstrija. Vrednostno največ blaga je Slovenija v tem času uvozila iz Švice, Nemčije, Kitajske, Italije in Indije. Pri trgovanju z glavnimi trgovinskimi partnericami z izjemo Švice so se vrednosti v medletni primerjavi večinoma znižale.

Največ v Švico, Poljsko in ZDA

V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem se je najbolj povečala vrednost izvoza v Švico, na Poljsko in v ZDA, pri uvozu pa iz Indije, Švice in Singapurja. Pri nečlanicah EU so na rasti vplivale visoke vrednosti poslov oplemenitenja, še posebej v trgovini s Švico, v kateri prevladuje farmacevtski sektor.

Najbolj se je v začetku leta 2024 znižala vrednost trgovanja z Avstrijo. Pri izvozu sta po največjem upadu sledili Rusija in Italija, pri uvozu pa Savdska Arabija in Kitajska.