V poletni vročini je treba police hladilnikov s pijačami polniti še pogosteje, pravijo v Mercatorju. Da to opravljajo delavci, ki niso zaposleni v Mercatorju, po njihovih besedah "razbremeni naše delavce v trgovini". Delavci in delavke pred hladilniki in med policami za Mercator niso ljudje, ki delajo, da zaslužijo za preživetje, ampak so storitev. "Ne najemamo delavcev. Najemamo storitev. Tej storitvi se reče polnjenje polic," nam je v telefonskem pogovoru odgovarjal na poslana vprašanja predstavnik Mercatorja, ki na koncu ni želel biti imenovan. "Ti delavci ne delajo s strankami. Delajo s policami." Zagotovil je, da je v pogodbi s Staminusom, podjetjem, ki jim delavce in delavke za storitve posreduje, določeno, da lahko sodelovanje prekinejo, če bi izvedeli za kakršnokoli kršitev zakonodaje. "Po naših podatkih Staminus delavcem zagotavlja tudi bivališča," pravijo v Mercatorju. Delovna oprema je dolžnost delodajalca - Staminusa, dodajo. Zaščitne rokavice za večurno delo pri hladilnikih? Varovala, da delavci ne dvigujejo pretirano težkih paketov in niso neprimerno obremenjeni? "Vsak dan so ti ljudje v naših trgovinah, in če bi bilo kaj narobe, bi poslovodkinja to javila," so v Mercatorju zagotovili, da je poskrbljeno za vse.
Od Slovaške do Velike Britanije
Po podatkih iz registra slovaškega ministrstva za pravosodje živi Smilja Spasenić na dveh naslovih na Logu pri Brezovici. Je registriran lastnik dveh bratislavskih podjetij: prvo je Staminus, drugo - novejše in s šestkrat več ustanovnega kapitala - se imenuje Stominus. Glede poslovanja prvega podjetja je opozorilo v Slovenijo poslal slovenski konzultat na Slovaškem, o čemer je aprila pisal novinar Dnevnika Klemen Košak. Obe podjetji imata slovenski podružnici. Direktorica Staminusa je Rebecca Ćirić, nekdaj Rebecca Ristić Bjelić, ki je članica upravnega odbora Staminusa na Slovaškem. Mlajše podjetje Stominus, ustanovljeno marca letos, v Sloveniji zastopa Stefan Ćirić. Pri Staminusu je na Ajpesu objavljeno tudi opozorilo, da ima na bančnem računu premalo sredstev za poplačilo obveznosti. A računa ima odprta še na Slovaškem in v Veliki Britaniji.
Obveščeni in zelo zaskrbljeni
Za razraščanje modela izvajalcev storitev, s katerim poskušajo delodajalci najti nov obvod rednega zaposlovanja, vedo glede na javne nastope državnega sekretarja Tilna Božiča tudi na ministrstvu za delo. Ta model izogibanja delovnopravni zakonodaji je razvila predvsem državna Luka Koper, ki nezakonito še vedno najema delavce prek izvajalcev pristaniških storitev, četudi obljublja, da bo stanje popravila in delavce postopoma zaposlila. Tudi na inšpektoratu za delo, ki ga vodi Jadranko Grlić, so jasni, da je to "zelo zaskrbljujoč" trend. Pravijo, da prihaja zadnjih nekaj let do "razširitve pojava zagotavljanja dela delavcev uporabniku v nasprotju z zakonom o urejanju trga dela". Zakon zahteva izenačenost agencijskih delavcev v pravicah z delavci pri naročniku, podjetje, ki izvaja agencijsko zagotavljanje dela delavcev, pa mora biti registrirano pri ministrstvu za delo. "Ugotavljamo, da so se kot posledica povečane potrebe po zaposlovanju delovne sile pojavili novodobni tako imenovani posredovalci delovne sile, ki zaposlujejo pretežno tujce, za katere pridobijo dovoljenje za zaposlitev, nato pa jih dobesedno ponujajo drugim delodajalcem," natančno opisujejo na inšpektoratu tudi manevre, s katerimi želijo podjetja nezakonitosti prikriti. Proti Staminusu, ki ni registrirano kot agencija za posredovanje delavcev, na inšpektoratu za delo vodijo postopke, ki pa še niso zaključeni. Nanašajo se tudi na "sodelovanje Staminusa s poslovnimi partnerji". Dodajajo, da so nadzori tujih podjetij in presoje, ali gre v resnici za nezakonito agencijo za posredovanje delavcev, "zahtevni in kompleksni, neredko s čezmejnim elementom". To zahteva načrtovanje nadzora, da "lahko pridobimo in zavarujemo čim več dokazov, ki so nujno potrebni za uspešno nadaljevanje postopka", pojasnjujejo na inšpektoratu za delo.
"Trgovine resno potrebujejo delavke in delavce, zato bi se morale zanje potruditi"
Sistemske potrebe in kršitve
"Storitev ne more biti, da delavec eno leto v trgovini zlaga stvari na polico," je jasen Ladi Rožič, generalni sekretar sindikata delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov. Pravi, da so z Mercatorjem že sedeli na sestankih glede najemanja delavcev za storitve. Sindikalist pričakuje razumnost in zatorej neposredno zaposlitev delavcev v Mercatorju. "To bi bilo edino prav," pojasni ekonomiko: slovaško podjetje lahko plačuje nižje socialne prispevke od slovenskih po slovaški zakonodaji, s čimer prihaja do socialnega dumpinga, delavci pa pogosto vidijo predvsem nekoliko višjo urno postavko in ob koncu meseca neto izplačilo. "Trgovine, ne le Mercator, resno potrebujejo delavke in delavce, zato bi se morale zanje potruditi," pojasni, da je za njihove člane, med katerimi so tudi številni tuji delavci, poleg spodobnega plačila pomemben predvsem zakonito urejen delovnik, ne pa, da se delavce in delavke sili, da si, četudi morajo delati nadure, teh ne vpišejo.
V Mercatorju so letos izvajali tudi projekt zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju, ki so prav tako pomagale pri polnjenju polic. A so ugotovili, da na ta način ne morejo rešiti in zapolniti sistemskih potreb po delavcih in delavkah, ki opravljajo storitve, ki jih dnevno potrebujejo za opravljanje trgovinske dejavnosti. "Pristojni organi in institucije se lovijo. A zakon bi moral biti jasen glede prepovedi takih praks 'izvajalcev storitev'," pravi Ladi Rožič. Glavni problem, opozori, je neodzivnost in neučinkovito ukrepanje državnih organov, tudi ko se na kršitve opozori.
