Strankam uspelo ustoličiti le 90 županov

Uroš Esih Uroš Esih
03.12.2018 17:19

Veliko večino županov, ki ne prihajajo s prevladujočih nestrankarskih list, ki sicer nikakor niso apolitične, so si razdelili v SLS, SDS in SD.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Glede na prejšnje lokalne volitve leta 2014 se je tudi letos nadaljeval trend naraščanja števila nestrankarskih kandidatov in s tem zmanjševanja vpliva etabliranih političnih strank na lokalni ravni, kjer je demokracija glede na najvišjo udeležbo na volitvah, če upoštevamo državnozborske, evropske in lokalne, najbolj živahna. Nestrankarski kandidati, kar pa nikakor ne pomeni, da so apolitični, so strankarskim kandidatom na letošnjih volitvah odščipnili še nadaljnjih sedem županskih mest. Zdaj jih je že dobra polovica, 122 od skupaj 212.

SD najmočnejša v mestnih občinah

Znotraj vse manjšega strankarskega bazena na lokalnih volitvah pa tako kot na zadnjih trojih volitvah pri številu županov prevladujejo tri stranke. Gre za SLS, SDS in SD, ki veljajo na lokalni ravni za najbolj organizirane. Skupno tem pa je, da jim število županov upada. Še pred osmimi leti jih je imela SLS 41, po letošnjih volitvah pa se mora zadovoljiti s 26, kar je sicer največ med političnimi strankami. Med parlamentarnimi strankami se je najbolje odrezala SDS, svoje župane ji je uspelo postaviti v 17 občinah. Še pred osmimi leti je bil rezultat skoraj še enkrat boljši, saj je imela 33 županskih mest.

Dvojni kriteriji štetja SDS in SLS

"Če smo pred volitvami 2014 imeli samo enega župana v mestnih občinah, imamo zdaj županjo in župane v štirih, pa tudi v Slovenj Gradcu je zmagal kandidat, ki smo ga podprli v SD," je uspeh SD na letošnjih županskih volitvah pospremil predsednik te stranke Dejan Židan. Ker imajo lokalne volitve po navadi toliko zmagovalcev, kolikor je sodelujočih, se je za zmagovalko letošnjih volitev razglasila tudi SDS. Pri interpretaciji zmage so v zmagovito statistiko šteli poleg svojih županov še župane, ki jih je SDS podprla. Po tem kriteriju je bilo v prvem krogu izvoljenih 54 županov, v drugem pa je številka narasla na 72 "njihovih" županov. K temu so dodali še podatke, da je bilo na letošnjih lokalnih volitvah na listah SDS izvoljenih več kot 600 svetnikov, kar je seveda največ med političnimi strankami.
Podobno zmagovalno štetje kot SDS je ubrala SLS. V drugem krogu so bili njeni člani izvoljeni v treh občinah, še kar nekaj pa je županov, ki na volitvah niso nastopili kot kandidati stranke, so pa njeni člani, je pojasnil predsednik SLS Marjan Podobnik. Ocenjuje, da bo po tem kriteriju število njihovih županov znašalo okoli 40. Edina med parlamentarnimi strankami, ki pa je dejansko okrepila svoj županski položaj, je Nova Slovenija. Pohvali se lahko z deseterico županov, kar je tri več kot na prejšnjih volitvah.

Arsenovič odrešil stranko novih obrazov SMC

Zmaga Saše Arsenoviča v drugem največjem mestu je precej veselja prinesla tudi v SMC. S tem je stranki bivšega premierja Mira Cerarja uspelo s svojim kandidatom zmagati v eni od mestnih občin, najpomembnejši poleg Ljubljane. Že v prvem krogu je SMC ustoličila svojega župana v Osilnici. Dva župana za SMC pa pomenita, da je uspelo stranki novih obrazov prvi preživeti na lokalni ravni. Preostali dve stranki tako imenovanega sredinskega liberalnega trojčka, LMŠ premierja Marjana Šarca in SAB bivše premierke Alenke Bratušek, pa sta ostali praznih rok. Neuspeh je bolj boleč za Šarca, saj v prestižnem kamniškem lokalnem rivalstvu s predsednikom Nove Slovenije Matejem Toninom v kamniški občini ni zagotovil kontinuitete vladanja. Zmagal je Toninov kandidat.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta