Strokovnjak za jedrsko energijo: "Vsak čas lahko pričakujemo zasedbo tretje nuklearke"

Glavna skrb ni neposredni napad na katero od jedrskih elektrarn, pravi, a poleg tega je, ko gre za tako pomembno infrastrukturo, še veliko stvari, kjer bi se lahko zalomilo. 

Prvič v zgodovini spremljamo vojno, v kateri so del vojaške strategije tudi jedrske elektrarne. Pomemben in nevaren del.

"V resnici ni čisto prvič. Naj spomnim prav na Krško leta 1991. JLA je takrat simulirala napad na jedrsko elektrarno v Krškem. Niso odvrgli bomb, so pa izvedli nizek prelet, da bi prestrašili slovensko stran in opomnili, da ta možnost obstaja. In letala niso le preletela elektrarne, celo spustila so se proti njej, kot da jo bodo bombardirala, kar je zelo strašljivo. Potem je bil še izraelski napad na iraško jedrsko elektrarno in to sta edini dve vojaški grožnji jedrskim elektrarnam do pred nekaj dnevi."

Sedaj imamo v Ukrajini kar dve jedrski elektrarni, ki ju je zasedel agresor. Čeprav Černobil ne deluje več, je radioaktivnega materiala tam veliko. A sevanje je kljub malenkostnemu dvigu še vedno nizko.

"Sevanje je nekoliko povečano, a predvsem zaradi premikov vojaških vozil in opreme, torej prašenja. Seveda ni tako veliko, da bi bili prav zelo zaskrbljeni, ampak ne zavidam ruskemu vojaškemu osebju, ki je tam in ni pravilno zaščiteno."

Tudi redne ekipe zaposlenih še vedno opravljajo svoje delo in upravljajo sisteme v izredno slabih razmerah. Sarkofag nad nesrečno enoto štiri je menda varen.

"Da. Notri so, danes je njihov deveti dan (pogovor je bil opravljen v torek, op. p.), brez menjave izmene. Delajo torej brez izmen, ne smejo zapustiti lokacije, primanjkuje jim vode in hrane. Rusi so jim včeraj želeli dati vodo in hrano, a so pomoč zavrnili.

Seveda najprej upajmo, da sarkofag okoli enote štiri ne bo poškodovan, saj je notri veliko radioaktivnega prahu, poleg tega ščiti stari sarkofag, ki so ga sedaj odstranjevali po kosih. Nikakor ne trdim, da je lahko poškodovati te strukture, ampak če se zgodi, nihče ne ve, kaj bo. To tveganje je majhno. Veliko večja skrb so tamkajšnja skladišča jedrskih odpadkov - nizko in srednje radioaktivnih odpadkov pa tudi visoko radioaktivnih. Ne gre le za rabljene gorivne palice iz černobilskih reaktorjev, ampak tudi iz drugih jedrskih elektrarn v Ukrajini. Tam je torej kar veliko radioaktivnega materiala in zagotovo to ni kraj, ki bi ga lahko zadevale rakete, poleg tega mora biti zagotovljeno varno hlajenje ter vse operacije v elektrarni (zadnji reaktor so ugasnili leta 2000). Nevarno je tudi, da se osebje ne more menjavati in spočiti, skrbi jih za družine, s katerimi nimajo stika. Res je grda situacija."

Druga zasedena nuklearka je Zaporožje. Od tam prihajajo vse slabše vesti, nazadnje ta, da so poškodovani električni vodi do elektrarne.

"Poskušajmo uporabljati ukrajinsko ime Zaporižja. To se mi zdi zelo pomembno. V tej jedrski elektrarni so Rusi prevzeli oblast, osebje ne more storiti ničesar brez soglasja ruskega vojaškega poveljstva v elektrarni, ti pa niso jedrski strokovnjaki. Ljudje sicer delajo, deloma imajo tudi izmene. Tudi tam je pomanjkanje hrane in vode, eden od problemov je tudi, da so se zrušile telefonske povezave. Težava je tako že vzpostavljanje kontakta z jedrskim regulatorjem.

V obstreljevanju je bilo poškodovano poslopje za vaje, ki stoji 150 metrov od prave elektrarne. Zadeta je bila tudi enota ena, a brez škode, okruški obstreljevanja so bili najdeni tudi v skladišču, a za zdaj škode ni videti. Ti reaktorji potrebujejo neprekinjeno hlajenje, enako bazeni z gorivom in to bo vedno težje vzdrževati, če bo osebje izčrpano in utrujeno. To je trenutna situacija.

Pomembno je tudi, da je bil poškodovan visokonapetostni vod do elektrarne, in sedaj uporabljajo električne vode nižje napetosti, dokler bo šlo. Potem bodo morali preklopiti na dizelske agregate. In ti so resna skrb. Ukrajina je namreč s posojilom EBRD nameravala posodobiti te generatorje že leta 2019, a so plan prestavili v leto 2023 ali 2024. To pomeni, da lahko nastane težava z dobavo rezervnih delov in delovanjem teh dizelskih generatorjev. Upam, da jih ne bo treba uporabiti.

Ne pričakujemo več napadov na to jedrsko elektrarno, naslednja nuklearka v vrsti je 120 kilometrov oddaljena Južna Ukrajina (Južnoukrajinsk) in ruske sile se pomikajo proti njej. Vsak čas pričakujemo, da se bodo pričeli boji v bližini te elektrarne. In ponovila se bodo tveganja, ki smo jih videli v Zaporižji - nevarnost zadetka, poškodbe hladilnega sistema ..."

A Zaporižja je moderna jedrska elektrarna, varnostni sistemi so dobri, miri večina jedrskih strokovnjakov. Kako aktivna je v tem primeru Mednarodna jedrska agencija (IAEA)?

"Zgodba je malo bolj zapletena od letnice reaktorjev. IAEA me je prijetno presenetila, od njih sem pričakoval manj. Trudijo se po najboljših močeh, vzpostavljeno imajo komunikacijo z vsemi nuklearkami v Ukrajini - razen z Zaporižjo in občasno Černobilom (stik s Černobilom je IAEA izgubila včeraj, op. p.) - in njihovo nacionalno agencijo, kar se še ni zgodilo. Direktor agencije Rafael Grossi že nekaj dni poskuša priti v Ukrajino in na lokacijah govoriti z ruskimi poveljniki, ki sedaj poveljujejo obema nuklearkama, a mu še ni uspelo. Pred dnevi je Grossi dejal, 'jedrske elektrarne niso narejene za vojna območja'. Mislim, da je to popolnoma pravilna ugotovitev. In ranljivost, ki se kaže sedaj, bo imela še nekaj let vpliv na celo svetovno jedrsko industrijo."

V več državah spremljamo nekakšno jedrsko prebujenje, po Fukušimi smo se tudi v Sloveniji začeli bolj ali manj odkrito pogovarjati o drugem bloku v Krškem.

"Da, ampak vidimo, kako politično stabilna je Evropa zadnjih 100 let. Je torej pametno graditi jedrske elektrarne, ki bodo tukaj še 80 let? Mislim, da ne, ampak to je moje mnenje."

Odpira se tudi vprašanje dobave urana. Ta prihaja iz Rusije.

"Evropa dobi okoli 20 odstotkov svojega urana iz Rusije, to je torej omejena količina. Zagotovo bo cena nekoliko zrasla, ampak ne vidim resnih težav z dobavo. Do teh lahko pride, ko Rusija pridobi na svojo stran Kazahstan, ki v tem trenutku dobavlja Evropi največji delež urana.

Že dolgo trdimo, da je politična stabilnost temeljni pogoj za kakršno koli jedrsko elektrarno. To je pogoj, ki ga preprosto ne moremo izpolniti, pa tudi če ljudje mislijo, da v Evropi pač ni več vojn. Ampak že če pogledaš, kako zelo nervozni so sedaj vsi v IAEA, veš, da trenutno nevarnost obstaja. Ko se pogovarjaš z inženirji, tehniki, povedo, da je vsaka jedrska elektrarna tvegana v vojnih razmerah. Ta debata se bo v Evropi pričela šele sedaj in zagotovo bo imela vpliv na jedrsko navdušenje, ki smo ga spremljali zadnji čas. Možnosti za gradnjo novih nukleark v Evropi se bodo zagotovo zmanjšale in nove nuklearke bodo zagotovo morale imeti boljšo zaščito proti človeškemu napadu. Vse to stane in jedrske elektrarne so že danes drage.

Prav tako bo zanimivo, kaj bo s projekti, kjer je vpleten Rosatom (Rusko državno jedrsko podjetje, op. p.). Denimo na Madžarskem je Rosatom nameraval graditi dve novi nuklearki, ampak sedaj ne vidim možnosti, da bi Paks 2 stal prav kmalu. Rosatom ima 34-odstotno udeležbo tudi v finskem projektu Hanhikivi, a veliko tamkajšnjih politikov je že umaknilo podporo projektu. To je prvi ruski jedrski projekt v EU, ki je padel zaradi vojne. Predvidevam, da se bo podobno zgodilo z načrti na Slovaškem, Češkem in Madžarskem. In ker so Rusi edini, ki so voljni tem projektom zagotavljati financiranje, se verjetno možnosti za gradnjo nukleark v teh državah rapidno manjšajo."

EU in ZDA s kupovanjem nafte in plina praktično financirajo to vojno, komisija pravi, da se lahko od ruskih fosilnih goriv odcepimo hitro. Je ta možnost realna?

"Vsaka vojna pomeni težave za podnebje. Enostavno zato, ker zmeša veliko načrtov v mnogih državah. Videli smo evropski zeleni dogovor s cilji za 2030. Veliko držav EU je izdelalo dolgoročne plane tranzicije in ti so pod vprašajem. Sedaj v teh državah slišimo pozive k ponovni uporabi premoga, uvozu plina iz ZDA. Ampak to le premika problem. Boljša rešitev je povečanje investicij v zares čiste vire in energetsko učinkovitost, prestrukturiranje težke industrije in reorganizacija kmetijstva ter prometa. Nemški inštitut za gospodarstvo je objavil zelo jasne izračune, ki kažejo, da najbolj učinkovita pot naprej ni podaljševanje življenjske dobe premoga in jedrske energije ali iskanje plina v Evropi, ampak investicije v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Najprej le z odstranitvijo ovir, ki so tukaj le zaradi političnih razlogov. Gre za enega najboljših ekonomskih inštitutov v Evropi in verjetno najboljši vir, na katerega se lahko naslonijo vlade držav v Evropi. Ne bo nam prav veliko pomagalo, če se bomo še naprej zanašali na vire, zaradi katerih je sploh prišlo do te vojne. Poznamo pot ven in ne vem, zakaj ne bi šli po njej. Ampak to je politični boj, in če bodo prevladali populisti, me skrbi. Ker podnebje se ne bo nehalo spreminjati."

Slovenija medtem načrtuje nov blok v Krškem ...

"Slovenija ne bo našla investitorja za nov blok v Krškem. Pika. Ne bo se zgodilo. Zgodi se lahko le veliko govorjenja, opravljenih bo veliko študij in programov, ampak nuklearke ne bo. Medtem pa država potrebuje rešitve za proizvodnjo elektrike in dlje ko bo trajalo čakanje, težje bo. Čas je za energetske odločitve, ki nam bodo pomagale rešiti podnebje. Presenečen sem bil, kako nepoznavalska, populistična in celo neumna je debata o jedrski v Sloveniji, predvsem kako zlahka ljudje verjamejo, da bo Slovenija našla osem milijard evrov, kolikor bo stala nova jedrska elektrarna. Veliko je praznega govorjenja, med tem časom pa so ljudje, ki imajo resnično dobre ideje in znanja na različnih področjih, preslišani. Debato je namreč ugrabila politika. Morda bo ta vojna vsaj malo prisilila ljudi v nov razmislek. Še vedno je Krško potresno aktivno območje, stroški pa so previsoki."