Danes je ruski vojski uspelo prevzeti nadzor nad največjo ukrajinsko jedrsko elektrarno v Energodaru pri Zaporožju. Prav tam je bilo v noči na petek najbolj napeto. Ob ruskem napadu na jedrsko elektrarno je bilo namreč po navedbah ukrajinskega ministrstva ubitih in ranjenih več ljudi, v stavbi ob nuklearki pa je pred ruskim zavzetjem še zagorelo. Požar so ukrajinski gasilci uspeli pogasiti, toda do ognja menda kar nekaj časa niso mogli priti zavoljo oviranja ruskih vojakov. Nuklearka je medtem ves čas delovala nemoteno.
Radioaktivnega sevanja ni bilo
Ukrajinci so sporočili, da radioaktivno sevanje ni nastalo. Je pa bil ruski napad na nuklearko deležen ostrih obsodb iz sveta, ki se jim je pridružilo tudi slovensko zunanje ministrstvo. Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi je Rusiji in Ukrajini izrazil pripravljenost, da bi v Černobilu vodil pogajanja o varnostnih zagotovilih za ukrajinske jedrske elektrarne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v televizijskem nagovoru dejal, da je Rusija vedela, kaj počne, ko je napadla nuklearko. To je označil za nezaslišano teroristično dejanje. Spet je pozval k prepovedi preletov nad Ukrajino in sankcijam proti "jedrski teroristični državi". Članice Nata pa niso za to, je po po včerajšnjem izrednem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Bruslju dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Nato noče biti neposredno vpleten v konflikt v Ukrajini, saj bi to pomenilo še več ubitih civilistov, je dejal. Nasprotovanje vzpostavitvi območja prepovedi preletov, za katero se je večkrat zavzel premier, sta v Sloveniji izrazila predsednik Borut Pahor in tudi obrambni minister Matej Tonin.
V Ukrajini medtem ruske čete napredujejo proti prestolnici Kijev. Toda sinoči je ameriški CNN poročal, da naj bi ukrajinske sile vendarle izvedle obsežen napad na okoli 60 kilometrov dolg vojaški konvoj. Ta se že nekaj dni po polževo približuje Kijevu in naj bi bil od ukrajinske prestolnice oddaljen le še kakšnih 30 kilometrov. Kako naj bi bil napad izveden in kakšen je izkupiček, sinoči še ni bilo poročil. Razen tega, da je CNN navedel prepričanje neimenovanega višjega oficirja ukrajinske vojske, da ima Ukrajina še zmeraj premoč tudi v zraku. Je pa ruska vojska v celoti obkolila mesto Mariupol na jugu države, kar je potrdil tudi generalni štab ukrajinske vojske. Prebivalci Mariupola poročajo o hudem obstreljevanju mesta.
Kremelj poziva k enotnosti
Medtem zahodne sankcije že vplivajo na Rusijo. Ruski parlament je tako potrdil zakonodajni sveženj, katerega namen je preprečiti učinke obsežnih zahodnih sankcij. Med drugim omogoča zvišanje pokojnin in minimalne plače. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem sosednje države pozval, naj ne stopnjujejo napetosti, češ da Rusija nima nobenih slabih namer proti njim. Kremelj je tudi pozval vse Ruse, naj se združijo okoli predsednika Putina, ker ni čas za razdeljenost Rusov. Več tisoč ruskih znanstvenikov je kljub temu v odprtem pismu odločno protestiralo proti Putinovi vojni v Ukrajini.
Moskva še naprej zatira svobodo govora, medije in nevladne organizacije. Tako so spletne strani več neodvisnih medijev in družbeno omrežje Facebook deloma že nedostopni, saj je medijski regulator Roskomnadzor omejil dostop. Policija je preiskala pisarne nevladnih organizacij, med njimi prepovedanega Memoriala. Duma pa je sprejela spremembe zakona, ki določajo visoke denarne in zaporne kazni do petnajst let za širjenje domnevnih lažnih novic o ruski vojski.
Konec neodvisnega novinarstva
Nemški kancler Olaf Scholz je v telefonskem pogovoru Putina pozval k takojšnji ustavitvi vseh sovražnosti v Ukrajini in zahteval dostop za humanitarno pomoč na območjih spopadov. Kot kaže, je to bil bob ob steno. Slovenski premier Janez Janša je v video nagovoru ukrajinskemu narodu poudaril, da so Ukrajinci na pravi strani zgodovine in se borijo za pravično stvar. Predsednik DZ Igor Zorčič je na neformalnem srečanju predsednikov parlamentov držav članic EU poudaril, da je boj za Ukrajino tudi boj za naše vrednote. Češka je svojim državljanom zagotovila, da ne bodo kaznovani, če se bodo borili na ukrajinski strani. Hrvaški vojaški ataše v Rusiji pa je zavrnil protestno noto Rusije zaradi informacij, da so v Ukrajino prišli hrvaški plačanci.
Daljša se seznam podjetij, ki prekinjajo ali omejujejo poslovanje v Rusiji in Belorusiji. Družbi Google in Tripadvisor sta onemogočili ocenjevanje lokacij, Airbnb je ustavil aktivnosti, proizvajalec čipov Intel pa napovedal zaustavitev vseh pošiljk. Ruski neodvisni časnik Nova Gazeta je napovedal umik vsebin o Ukrajini zavoljo vojaške cenzure, sprejete v dumi. "Ni dvoma, da se bodo grožnje z globami in zapornimi kaznimi uresničile," sporočajo iz časnika, katerega glavni urednik Dmitrij Muratov je lani prejel Nobelovo nagrado za mir. Bodo pa še naprej poročali o posledicah, s katerimi se sooča Rusija, kot so hitro padanje življenjskega standarda, težave z dostopom do tujih zdravil in tehnologij ter pregon disidentov.
Ta teden sta že prenehala delovati ruska neodvisna medija, radio Eho Moskve in televizija Dožd. Britanski BBC pa je sporočil, da zaradi omenjenega zakona, ki velja tudi za tujce, svoje novinarje umika iz Rusije.
