Matic Žurej, študent mednarodnih odnosov v Ljubljani, sicer doma iz Rogaške Slatine, kjer v korona času preživlja skoraj ves študijski čas, sicer stanuje v Študentskem domu Ljubljana - Domu FDV. “Življenje v študentskem domu je zanimivo, ker si stanovanje običajno deliš s sostanovalci in je odvisno, kakšni so ti sostanovalci po karakterju. Sam sem imel srečo, imam super sostanovalce. Skupaj smo kuhali, se pogovarjali, se zabavali. Lahko pa se zgodi, sem tudi že nemalokatero zgodbo slišal, da ne dobiš dobrih sostanovalcev.” A pove, da so tudi rešitve, ko med sostanovalci ni največje kemije. “Kot v vsaki zvezi je tako, da je treba privoliti v kompromise. Če to ni dovolj, se pa lahko študentje med seboj, torej s stanovalci po drugih sobah, dogovorijo, da se zamenjajo,” svetuje.
Temeljna dejavnost vsakega študenta je študij. Žurej ima rad mir in se najraje uči v knjižnici na fakulteti. “Imamo skoraj novo knjižnico Jožeta Goričarja, ki je postala moje zavetje. Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani je odlična knjižnica, ki je v centru v bližini ministrstva za zunanje zadeve. Prednost te knjižnice je, da deluje do polnoči in omogoča študij pozno v noč, ko se vse umiri,” razkrije.
Bivanje Ljubljani dva- do trikrat dražje kot v Mariboru
Mnogi študentje ostanejo brez postelje v študentskem domu, zato si morajo namestitev poiskati na trgu. Sogovornik pravi, da so možnosti najema zasebnih namestitev majhne, najemnine so tudi precej višje kot recimo v Mariboru. “Najemnina za sobo je minimalno 200 evrov, kar je precej redko, in gre samo še navzgor. V zadnjem času se je v Ljubljani zgodilo, da so cene strmoglavo narasle tudi v času korone. Ponudba je majhna, študentov je veliko, stanovanj je manj. Nekatera stanovanja so bolj urejena, druga manj. Precej težko je najti dobra stanovanja, dobra beseda o njih gre od ust do ust. Tisti, ki jih zapustijo, jih priporočajo kakšnim sorodnikom ali prijateljem, ki so pričeli študirati.” Obstaja pa še subvencionirano bivanje pri zasebnikih, ki je vladni neprofitni projekt, namenjen zniževanju cene najema za študente pri zasebnikih. Pogoj je, da so stanovanja v bližini fakultet. Če študent najame subvencionirano stanovanje ali sobo pri stanodajalcu, se podpiše tripartitna pogodba. Po naših podatkih so najemnine v Ljubljani dva- do trikrat višje kot v Mariboru, temu pritrdi tudi Mariborčan Gašper Cvetič, ki prvo leto študira v Ljubljani. “Sam trenutno od poletja živim v deljenem najemniškem stanovanju, saj zaradi delovnih obveznosti večino časa preživim v prestolnici. Moraš kar precej delati, da lahko pokriješ stroške bivanja. 760 evrov plačujeva s sostanovalko za najem stanovanja s stroški vred. Še najbolj opazna sprememba v načinu življenja tega semestra je bilo obdobje, ko javni prevoz ponovno ni obratoval in je vladala nekakšna brezvetrna prometna evforija, polna tišine, pa tudi prevoz ‘nazaj domov’ ni bil mogoč. Ker sam samovoljno usklajujem dva študija, redno študiram komunikologijo, izredno varstvo okolja, je določena prednost v izobraževanju na daljavo in možnosti opravljanja več obveznosti hkrati iz udobja dnevne sobe. Tako lahko rečem, da se tudi v študiju na daljavo najdejo svetle posebnosti, ki nas spodbujajo do časov, ko bo izobraževanje ponovno mogoče v prostorih šolskih zakladnic,” razmišlja Cvetič.
V Ljubljani dobro zaklenite kolo
Vlak je tradicionalno prevozno sredstvo študentov od oddaljenega doma do fakultete ali študentskega doma. A vse pogosteje študentje uporabljajo različne aplikacije za vzpostavljanje kontaktov. Največkrat omenjajo aplikacijo prevozi.org kot pripomoček, ki jim najbolj pomaga. Trenutno so sicer storitve portala prevozi.org do nadaljnjega zaustavljene zaradi korona situacije, a ko bo popolnoma sproščen javni prevoz, bo ponovno deloval tudi portal. “Vlaka nisem veliko uporabljal, ker so takrat ravno prenavljali postajo Zidani Most in bi za prevoz v eno smer porabil tri ure. A če ni prenov, ni zastojev. Še vedno pa manj časa porabiš, če se s kom pelješ. Sam sem si naložil aplikacijo prevozi.org. Srečaš lahko zelo zanimive ljudi, včasih se razvijejo dobri pogovori, včasih pa tudi ne. Stalo je toliko kot vlak, a sem v Ljubljano prispel v polovičnem času,” opisuje. Meni, da je prevoz z lastnim avtom najdražja opcija, lahko pa se stroški znižajo, če študent ponudi prevoz še komu. Za prevoz po Ljubljani pa je osnova avtobusna vozovnica Urbana. Peš, z električnim skuterjem in kolesom je tudi možno premagovati razdalje. “Kolo je odlična opcija za vožnjo po Ljubljani, vendar pa je nujna dobra ključavnica oziroma veriga, ovita v zaščitno oblogo, ker v tem mestu radi kradejo kolesa,” je iskreno povedal. V Sloveniji na leto izgine okoli 3000 koles.
Parki, klubi in druženja
Študentskih zabav je v Ljubljani ogromno, sploh v jesenskem in zimskem času, ko študentje še nimajo toliko obveznosti na fakultetah. Študentski žuri so obvezna sestavina študija, saj lahko druženje v študentskih letih stke vseživljenjske vezi. Zabave organizirajo študentski klubi, društva študentov na fakultetah, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), Zveza Škis, potekajo pa tudi v študentskih domovih. “Veliko je možnosti za sprostitev od študija ali po opravljenih izpitih. Klub Cirkus, Klub K4, Bar Shooters, vendar je sedaj v koroni vse zaprto. Ljubljana je zelo široko mesto, ki lahko ponudi študentom vseh smeri in vseh svetovnih nazorov veliko. Alternativna scena se osredotoča na Metelkovo. Bolj klasična scena je pub Parlament, ki mu na kratko rečemo kar Parli. V Ljubljani je rek, da se vsaka zabava konča v Parlamentu. Za lokacijo zvečer, ko se gre samo na kakšno pijačo, je imenitno Nabrežje,” je še povedal študent Matic in dodal, da ima Ljubljana veliko parkov, ki ponujajo dovolj zelenja v betonski džungli naše prestolnice.
Najemnine stanovanj v Mariboru med 300 in 400 evri
Nekaj več o študentskem življenju v Mariboru pa je razkrila Nomi Hrast, študentka Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. “Dokler so bili lokali še odprti, so mladi skladno z ukrepi ohranjali nekatere stike s svojimi prijatelji, zadnja dva meseca pa to žal ni več mogoče. Od veliko študentov slišim, da si želijo nazaj v študentski dom, a ne zgolj zaradi družbe. Pred epidemijo smo se študentje običajno učili na fakultetah, v knjižnicah in različnih lokalih. Na tak način smo tudi ohranjali stike in izmenjali znanje oziroma se učili v skupinah, to je sedaj zelo oteženo. Zdi se mi, da smo v nekakšnem vrtincu, iz katerega ni izhoda, kajti tudi če bi fakultete lahko odprle vrata in bi študentski domovi ostali zaprti, še vedno večina študentov zaradi oteženih povezav ne bi pravočasno prišla na predavanja in vaje. Mnogo fakultet je že od začetka izvajalo študijski proces na daljavo za nekatere letnike, saj je bilo možno pričakovati popolno zaprtje države. S tem so fakultete mnogim študentom in družinam omogočile, da so prihranili stroške najema stanovanj oziroma sob v univerzitetnih mestih. Zavedati se moramo, da mnogo študentov nima možnosti bivati v študentskem domu in sedaj niso opravičeni plačila stroškov najemnine. Takšni stroški nanesejo od 300 do 400 evrov na mesec, lahko še več. V družini, v kateri je morda v času epidemije kdo izgubil službo ali so starši na čakanju, je to velik strošek,” razmišlja Nomi. “Pred epidemijo sem se pogosto s prijatelji dobila v Poštni na kavi ali pijači in z njimi poklepetala. Učila sem se doma, v knjižnici ali pa na fakulteti. Predvsem pa pogrešam dober čaj in hišno torto v Čajeku ali pa kozarec dobrega vina v Poštni ulici. Želim si, da lepi trenutki, ki se jih spominjam, ne bi bili več spomini, ampak bi ponovno postali realnost. Zabav nisem nikoli tako ‘vestno’ spremljala, ampak smo kdaj pa kdaj šli na Štuk na kakšno študentsko zabavo, tudi naše brucovanje je bilo vsako leto tam. Zagotovo pa mladi bolj kot zabave pogrešamo druženja, skupno učenje in srečanja na fakultetah.”
