V Vipavski dolini je bil začetek avgusta običajno v znamenju vrhunca sezone obiranja breskev. Pred Fructalom v Ajdovščini so se ta čas vile dolge kolone traktorjev in avtomobilov s prikolicami, polnimi tega sladkega sadeža. A letos ni tako. Po dveh letih, ko sta pridelek pobrali spomladanski pozebi, so sadjarji in kmetijski strokovnjaki še pred dvema mesecema z optimizmom napovedovali dobro letino.
Sadovnjaki so bili lepo obloženi
"Sadovnjaki so bili v povprečju lepo obloženi, nastavek je bil lep. A zaradi suše se z letošnjo letino ne moremo hvaliti. Kjer ni namakanja, bo pridelek za 30 do 40 odstotkov manjši. Sadeži so drobni, zaradi visokih temperatur in suše imamo prisilno dozorevanje, zdaj dozorevajo že pozne sorte," je pojasnil svetovalec za sadjarstvo in oljkarstvo pri KGZ Nova Gorica Vasja Juretič. Letos obupujejo tudi sadjarji, ki imajo nasade ob namakalnem sistemu, a niso mogli namakati, saj sistem Vogršček ne deluje, vode iz reke Vipave pa tudi ne morejo uporabljati. Sadjar Franc Živec iz Vitovelj, ki ima na šempaskem polju približno hektar velik breskov nasad, je bil včeraj že navsezgodaj v sadovnjaku. "Ob normalni letini bi pobrali deset do dvanajst ton, letos računam na šest ton. Poskušamo narediti, kar lahko, da bodo breskve dozorele in drevesa ne bodo odmrla. Lani je pridelek pobrala pozeba, letos se borimo s sušo, saj dežja ni, namakalni sistem ne deluje, na vodo iz reke Vipave pa zaradi oddaljenosti tudi nismo mogli računati. Pridelek je droben, sadeži imajo približno od 30 do 40 odstotkov nižjo težo od običajne, na šibkejših drevesih pa plodovi sploh ne bodo dozoreli," je povedal Franc Živec, ki večino svojega pridelka proda doma.
Z manjšim odkupom breskev bodo morali računati tudi v Fructalu. "Odkup že poteka, o razporedu se sproti dogovarjamo glede na dozorevanje sort in predvidene količine. Izhodiščna cena je 28 centov za kilogram, za breskve najboljše kakovosti, ki jih bodo porabili za blagovno znamko Vipavska breskev, pa bodo dodali pet centov," je povedal predsednik upravnega odbora Kmetijske zadruge Vipava Aleš Kosovel. "S Fructalom sem se dogovoril za odkup sorte veteran, a glede na trenutno situacijo ne vem, koliko bom sploh pobral. Suša je vzela precej pridelka, bolje je samo tam, kjer se namaka," je povedal sadjar Radovan Štor iz Velikih Žabelj, ki se zaveda, da brez namakanja v Vipavski dolini kmetijska proizvodnja ni mogoča. Zato je že podpisal pogodbo o vključitvi v načrtovani namakalni sistem, na nujnost gradnje namakalnega sistema pa opozarja tudi kot član sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, kjer je tudi podpredsednik odbora za sadjarstvo. "Če nočemo, da se Vipavska dolina spremeni v puščavo, je namakalni sistem nujen. In od občine in države moramo zahtevati, da ga zgradita brez pogojevanja s 67-odstotno podporo lastnikov kmetijskih zemljišč. Če tega pogoja ni pri drugih investicijah, ga tudi tu ni treba. Če je treba, naj se spremeni zakon. Namakalni sistem v zgornji Vipavski dolini je treba zgraditi in zraven je treba urediti tudi dodatno jezero," je jasen.
Nasadov je vse manj
Tudi brez suše se v Vipavski dolini breskvam ne piše prav dobro. "Vse skupaj je ena velika žalost," pravi pridelovalec in terenski kmetijski svetovalec Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica Rajko Črv. "Danes lahko govorimo o približno desetih odstotkih količin, ki so bile v devetdesetih letih, ko je bilo v Vipavski dolini približno 400 hektarjev breskovih nasadov. Danes jih je manj kot sto. Pridelava breskev se opušča že vse od sredine devetdesetih, ljudje pa jih ne sadijo več predvsem zaradi nizke odkupne cene," je še povedal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
