Vida Božičko Štajnberger
Po številnih kritikah švedskega spopadanja z epidemijo zlasti aprila, ko so dnevno našteli tudi do sto smrtnih žrtev, in juniju, ko so dnevno odkrili tudi 1500 novih okuženih, so danes številke povsem drugačne. Število smrtnih žrtev na dan se že več tednov giblje med dve in tri, na novo okuženih pa je vsak dan od sto do največ tristo. Trenutna slika sicer kaže, da se je švedski model izkazal za dobrega, a za take zaključke je v resnici še prezgodaj. Ne nazadnje tudi Švedi sami priznavajo, da so v prvem valu premalo pozornosti namenili zaščiti najbolj ranljivih, to je domovom za starejše, kjer je bilo tudi največ smrtnih žrtev. "Ključna formula, da so sploh lahko šli v tako drugačne in samosvoje ukrepe, je skandinavska nacionalna zavest, ki se v teh državah kaže v neverjetni samozavesti. Švedi so podobno kot Norvežani in Finci prepričani, da so najboljši in najpametnejši, in zaradi te miselnosti so sploh lahko šli po tako svojstveni poti spopadanja s koronavirusom," je prepričan profesor Bogomil Ferfila, ki se že več let raziskovalno ukvarja s skandinavskimi državami.
Le priporočila so dovolj
Švedi strogih ukrepov niso vpeljali. Javno življenje se ni ustavilo, gospodarstvo je nemoteno delalo ves čas, ljudje so lahko hodili v službo in šolo, omejili so le zbiranje na največ 50 ljudi, a razlog za spodbudnejše statistične podatke v zadnjih tednih ni večja prekuženost prebivalstva. Tamkajšnji epidemiologi namreč ocenjujejo, da je protitelesa razvilo le nekaj več kot 20 odstotkov prebivalcev Stockholma. Dejstvo pa je, da so Švedi priporočila vlade in stroke vzeli zelo resno. "Tu so ljudje zelo odgovorni in zaupajo stroki. Ne družijo se v zaprtih prostorih in večina jih še vedno dela od doma, četudi je to le priporočilo," je povedal Petja Stipanovič, ki v Stockholmu živi že sedem let. Tudi Veronika Žitko, ki je tam zaposlena v nekem IT-podjetju, že od marca dela od doma. "Sicer so nam v podjetju dali možnost izbire, a kar 95 odstotkov vseh sodelavcev se je odločilo za to možnost," pravi.
"Na Švedskem so ljudje zelo odgovorni in zaupajo stroki"
Ljudje se tam brez zakonov obnašajo tako, kot se drugje zaradi strahu pred kaznimi, zato je Ferfila prepričan, da tak sistem pri nas ne bi bil uspešen: "Povsem različni smo. Zakonov in pravil se Skandinavci res držijo, pa ne zato, ker so predpisani, ampak zato, ker res verjamejo v njih. Pred leti je odstopilo pol vlade, ker so štirje ministri čistilko plačali kar na roke. Tam je to pač hud zločin."
Razseljenost, zdrav življenjski slog in individualnost
Razlog za manjše število okužb je tudi velika razseljenost, saj ima desetmilijonski narod več kot 450.000 kvadratnih kilometrov prostora. "Švedi so tudi zelo zdravi. Imajo najmanj sladkornih bolnikov in zelo malo ljudi s čezmerno težo. Tudi to je eden od dejavnikov," je še prepričan Ferfila, ki pa ob tem za najbolj ključnega izpostavlja individualnost. "Bolj kot na večjih druženjih in družinskih piknikih vikende preživljajo v hribih, na taborjenju ali smučanju."
"Tukaj ni čutiti velike želje, da naj bo že vsega konec, saj se njihov življenjski slog ni tako zelo spremenil"
Predsednik Slovenskega društva v Stockholmu Rok Ogrin pa v šali pove: "Švedi že komaj čakajo, da se iz priporočenih dveh metrov vrnejo na svojo staro petmetrsko medosebno razdaljo." Tudi zato, ker se življenje Švedov ni bistveno spremenilo, so priporočila lažje sprejeli. "Tukaj ni, tako kot v Sloveniji, čutiti velike želje, da naj bo že vsega konec, saj se njihov življenjski slog res ni tako zelo spremenil, kot se je kje drugje. Korona tudi ni glavna tema pogovora. Če že govorijo o virusu, se pogovarjajo o zdravstvenih težavah, ki lahko nastanejo, in ne polemizirajo, kateri ukrepi bi bili sprejemljivi in kateri ne," še razmišlja Ogrin.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
