Svetovni dan varčevanja 31. oktobra obeležujemo od leta 1924, ko so se v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike opozorili na pomembnost varčevanja. Tako je še danes namen tega dne ljudi ozavestiti o pomenu varčevanja. Kdor redno daje na stran nekaj denarja, je bolje zaščiten pred tveganji, ki jih prinaša življenje in je bolj finančno neodvisen.
Prva hranilnica v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1820. Nato je bilo ustanovljenih več mestnih hranilnic in kreditnih zadrug. Za začetek slovenskega bančništva in s tem varčevanja pa velja leto 1900, ko so slovenski poslovneži ustanovili Ljubljansko kreditno banko, prvo bančno ustanovo na ozemlju današnje Slovenije.
Slovenci veljamo tudi za zelo varčen narod. To dokazuje tudi stopnja varčevanja. Izračuna se iz razmerja med prihodki ter višino prihrankov. V Sloveniji je ta stopnja po podatkih statističnega urada lani znašala 13,9 odstotka in se v primerjavi s predlani povečala za 0,9 odstotne točke. Kot so izračunali statistiki, je posamezno gospodinjstvo lani v povprečju privarčevalo 1750 evrov.
ZPS: Cena ni nujno merilo kakovosti
V ZPS so ob svetovnem dnevu varčevanja opozorili, da potrošniki lahko z informirano izbiro kupimo kakovostne izdelke po bolj ugodni ceni, s čimer lahko precej privarčujemo. To potrjujejo rezultati njihovih primerjalnih testov, s katerimi večkrat dokažejo, da cena ni nujno merilo kakovosti, so sporočili. Potrošniki naj tako preverijo, koliko plačujejo za redne mesečne stroške, ki vključujejo tako stanovanjske stroške kot stroške kredita, premij, zavarovanj. Velikokrat se namreč zgodi, da "za zvestobo drago plačujejo", zato jih opominjajo, da lahko prihranijo tudi z zamenjavo ponudnika plina, elektrike, banke, zavarovalnice.
Najbolj varčni Švedi
Najvišjo stopnjo varčevanja so slovenska gospodinjstva izkazovala pred 11 leti, ko se je gibala okoli 16 odstotkov. Nato je padla in dosegla dno v letu 2012, leta 2013 pa se je prvič po sedmih letih spet začela zviševati. Stopnja je sedaj v Sloveniji višja od povprečja EU, ki je bilo lani pri 9,9 odstotka, in od evrskega povprečja, kjer je bila lani 12-odstotna. Najbolj varčni ostajajo Švedi z 18,3-odstotno stopnjo.
Tudi podatki Banke Slovenije kažejo, da so slovenska gospodinjstva povečala varčevanje. Njihova finančna sredstva so konec junija znašala 44,5 milijarde evrov, kar je za 2,8 milijarde evrov več kot pred letom dni. V strukturi finančnih sredstev so lani nekaj manj kot polovico sredstev predstavljale gotovina in vloge. Vloge so lani dosegle 18,8 milijarde evrov, od tega 96 odstotkov v domačih bankah.
Narašča varčevanje v obliki delnic
Podatki kažejo, da gospodinjstva še vedno največ varčujejo v obliki vlog pri bankah. Narašča pa gotovinsko varčevanje in varčevanje v vrednostnih papirjih, predvsem v obliki delnic. "Domnevamo, da je razlog za to politika Evropske centralne banke, ki je tudi v lanskem letu ohranjala obrestne mere na rekordno nizki ravni," so ocenili v statističnem uradu.
Nekoliko z nižjo stopnjo, kot so gospodinjstva lani povečala svoja sredstva, so naraščale tudi njihove obveznosti. Medtem ko so obveznosti zaradi najema stanovanjskega posojila v zadnjih letih bolj ali manj enake, so v zadnjih dveh letih močno narasla potrošniška posojila. Lani so se ta po podatkih statističnega urada povečala za 12,4 odstotka.
Štejejo tudi majhni zneski
V vsakodnevnem življenju pa štejejo tudi majhni zneski. Primerjalni testi ZPS namreč večkrat pokažejo, da se da precej prihraniti, če se potrošnik pred nakupom oboroži z informacijami. Tako lahko denimo za podobno kakovosten sesalnik odštejejo 120 ali 280 evrov, za električno ščetko 129 ali 329 evrov, za baterijski vrtalnik pa 170 ali 285 evrov.
Primerjava cen mleka pa je denimo pokazala, da je najbolje ocenjeno mleko stalo 73 centov, najdražje v primerjalnem testu pa 1,25 evra. "Če na leto zaužijemo 50 litrov mleka, to pomeni 36,50 ali 62,50 evra. Če razliko 26 evrov pomnožite s številom družinskih članov, ta ni več le nekaj evrov, temveč več kot 100 evrov pri štiričlanski družini," so nanizali v ZPS.
Kupujemo impulzivno
"Potrošniki v pestri ponudbi pogosto kupujemo impulzivno, k izbiri določenega izdelka nas prepričajo kreativna oglasna sporočila ali akcijske cene. Tako zapravimo (pre)več, ob tem pa izbiramo izdelke, ki niso vedno kakovostnejši," so na pomen oktobra kot meseca varčevanja in svetovnega dne samega opozorili tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije. Cena in blagovna znamka po njihovih navedbah niso merilo kakovosti. Ob tem pa potrošnike opominjajo, da tudi majhni zneski štejejo, tako pri varčevanju kot pri trošenju. "Bodite aktivni, izbirajte opremljeni z neodvisnimi informacijami, ne z oglasnimi obljubami," so izpostavili.
