"Švicarji" čakajo na odgovore ministrice Katičeve

Združenje Frank med standardi varstva potrošnikov, ki jih zagotavlja pravo EU, izpostavlja dve sodbi Sodišča Evropske unije. V prvi je to na predhodno vprašanje višjega sodišča v Mariboru razsodilo, da Direktiva Sveta 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah nasprotuje nacionalni zakonodaji, na podlagi katere nacionalno sodišče nima možnosti, da bodisi na predlog potrošnika bodisi po uradni dolžnosti preuči, ali so pogoji, vsebovani v takem zapisu, nepošteni v smislu navedene direktive - in na tej podlagi odloži predlagano izvršbo.
Za združenje je pomembna tudi sodba v zadevi C-484/08, v kateri Sodišče EU ugotavlja, da člen 4(2) ni bil prenesen v slovenski pravni red, s čimer je bila sicer zagotovljena višja raven varstva potrošnikov, kar po omenjeni sodbi Sodišča EU ni v nasprotju z Direktivo o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah. Pomeni pa, da bi sodišča morala tako v izvršilnih kakor tudi pravdnih zadevah presojati o nepoštenosti pogojev, tudi če so ti sestavljeni v jasnem in razumljivem jeziku, za Večer pojasnjuje odvetnik Robert Preininger.
V Združenju Frank pa menijo, da ti standardi niso bili upoštevani v večini dosedanjih postopkov pred slovenskimi sodišči, v katerih banke tožijo posojilojemalci kreditov v švicarskih frankih: "Odgovornost za to po našem mnenju nosi predvsem Vrhovno sodišče, ki je vzpostavilo sodno prakso na podlagi sodbe, v kateri je neprenos člena 4(2) v slovenski pravni red in možnost, da sodišče presoja o nepoštenosti pogojev, ki opredeljujejo glavni predmet pogodbe tudi v primeru, ko so ti sestavljeni v jasnem, razumljivem jeziku, označilo kot 'preširoko in nesmiselno', s čimer se je dejansko postavilo nad zakonodajno vejo oblasti."